Slovenski biografski leksikon
Tomaž iz Senja, slikar, ki je poslikal p. c. v Nadlesku pri Starem trgu pri Ložu s prizori: Pohod in poklonitev Treh kraljev, Marijino oznanenje, Križanje in sv. Mihael ter se podpisal »Me(š)tar Tomas od Segnia fecit 1511«. Slikarije so odkrili l. 1964. Vse kaže, da so delo slikarja, o katerem piše P. Trubar (gl. čl.) v uvodu h Katehismusu z dveima islagama (1575), da je za njegove mladosti poslikal tudi cerkev na Rašici. Imenuje ga »krovaški malar«, ki je »tim svetnikom, suseb tim jogrom, velike brade inu mostače po tursku inu krovašku namalal«. Jezik podpisa in senjska provenienca govorita v prid slikarjevega hrv. porekla, dolgi brki in brade pa tudi za identifikacijo s Trubarjevim slikarjem, ki je prišel v literaturo kot »krovaški malar«. Razen tega se stenske slikarije v Nadlesku lepo vključujejo v skupino spomenikov, s katerimi je nekoč poskušal F. Stelè (SBL III, 465–8) opredeliti še anonimni krog tega slikarja. Onim v Nadlesku najbliže so slikarije na Maršičih pri Ortneku (z znano alegorično sliko lisice-romarice), na Cviblju in Plešivici pri Žužemberku ter v Višnjah pri Ambrusu (vse med 2. svet. vojno uničene); odmaknjene so tiste na Taboru nad Grosupljem, v Volči pri Poljanah, pri Sv. Urhu nad Trato v Poljanski dolini, v Vinah nad Zagorjem. Po likov. izrazu so izrazito ljudske, dekorativne (stilizirani cvetovi in rastlin. vitice, drevesa z oranžnim sadjem), v barvah prevladujejo rdeča, rumena in zelena. Časovno obsegajo dobo ok. 1510 do srede 16. st. ter so odmev skrajno provincializirane renesančne smeri. — Prim.: F. Stelè, DS 1942, 167–74; isti, Drugi Trubarjev zbornik. 1952, 125–33; isti, Slikarstvo v Sloveniji od 12. do 16. stoletja. 1969, 233–6; M. Zadnikar, Varstvo spomenikov 1962–4, 73–6; J. Mikuž, Zbornik občine Grosuplje 1972, 181–9. Cc.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine