Tomasini, Silvira (1913–1942)

Tomasini Silvira — Slovenka, polit. delavka in nar. heroj, r. 2. dec. 1913 v Trstu stražniku Virgilu in Ivanki r. Bradičič, u. 13. avg. 1942 v Kosov. Mitrovici. Po 1. svet. vojni se je družina preselila v Mrb, kjer je T-jeva obiskovala osn. 1920–5 in mešč. šolo ter real. gimn., 1933 mat. Kljub težkim soc. razmeram je vpisala germanistiko na fil. fak. v Lj., 1938 dipl., živela 2 leti brezposelna v Mrbu in se skupaj s pisateljem T. Čufarjem preživljala s priložn. zaslužki do okt. 1940, ko je bila namešč. na gimn. v Kos. Mitrovici.

Na univ. v Lj. se je T-jeva takoj vključila v delo levičar. akad. društev Dom visokošolk, Triglav, Slov. klub ter postala članica ZKJ, 1936 bila med organizatorji mladin. mirovnega gibanja v Mrbu; v Kos. Mitrovici delovala med tamkajšnjimi ljudmi, zlasti na soc. in kult. področju. Po zasedbi je bila med organizatorji nar. osvob. dela do 19. maja 1942; tedaj so jo Nemci z drugimi ilegalci aretirali, zasliševali in mučili, 13. avg. nameravali s transportom odpeljati v Bgd. Ko je T-jeva na žel. postaji pozdravljala navzoče in rudarje iz Trepče z dvignjeno pestjo ter vzklikala nar. osvob. gesla, so jo poslali nazaj v zapore in ponoči ustrelili. Dne 27. nov. 1953 je bila odlikovana z redom nar. heroja Jsle. T-jevi so odkrili spomenika v Kos. Mitrovici (poimenovana tudi gimn.) in pri Vidmu ob Ščavnici (delo Draga Koširja). — Prim.: izv. realne gimn. Mrb 1932/3, 1933/4; Svobodi do smrti je služil vaš glas … 1945–55. 1955, 13; Zbornik nar. heroja Jsle. Bgd 1958, 806 (s sliko); Iv. Kreft, Pomur. vestnik 1959, št. 23; NŽ 1960, 38 (s sliko); PD 1963, št. 14; Milica Ostrovška, S. T. Mrb 1964; ista, PDk 1964, št. 171–81; Sl. Rupel, ib. št. 146; Komunist 1965, št. 11, 12 (s sliko); Delo 1967, št. 116 (s sliko); TV-15 1969, št. 13; S. Kremenšek, Slov. štud. gibanje 1919–41. 1972, 400, 404–5, 408; LDk 1975, št. 162 (s sliko); PD 1975, št. 9 (s sliko); I. Kreft, Teh petdeset let, II. 1975, 36–38 sl.; VMrb 1976, št. 230, 234 (s sliko), št. 238 (s sliko kipa). Nedog

TOMASINI Silvira, narodni heroj, r. 2. dec. 1913 v Trstu, u. 13. avg. 1942 v Kosovski Mitrovici. Oče Virgil, stražnik, mati Ivanka Bradičič, šivilja. Po prvi svet. vojni je družina emigrirala v Jslo in se naselila v Mrbu. Tu so očeta upokojili, a se je zaradi nizke pokojnine ponovno zaposlil v livarni na Teznem. Pri delu se je zastrupil in nevarno zbolel. V težkih socialnih razmerah je družina šolala štiri otroke. T. je v Mrbu dokončala osn. š. in realko. 1933 je maturirala in nato nadaljevala študij germanistike na lj. Filoz. fak. (diploma 1938). Kot dijakinja je bila dejavna v športnih in delavskih kulturno-prosv. društvih (Sokol, Svoboda, Vzajemnost). Povezovala se je z levičarsko usmerjenimi študenti in mladimi komunisti ter bila dejavna v Domu visokošolk, v akad. klubu Triglav in v Slovenskem klubu. Iz tega časa so izhajali njena intimna prijateljska zveza s Tonetom Čufarjem in zveze s Pinom Tomažičem in Pavlom Žavcerjem. T. je sodelovala pri pripravah slov. študentov za mirovni kongres v Parizu (1936) in organizirala mirovna zborovanja akademikov proti fašizmu. - Po diplomi je priložnostno delala v internatu Učiteljski dom v Mrbu, ves čas pa v ileg. komunist. dejavnosti v Mrbu. Stalno zaposlitev je dobila jeseni 1940, ko jo je Prosv. ministrstvo v Bgdu namestilo za učiteljico nem. na gimn. v Kosovski Mitrovici. Tudi tu se je vključila v levičarska gibanja, ki jih je vodila KPJ, in bila zlasti delavna med rudarji svinčevega rudnika v Trepči. Prizadevala si je tudi za polit. in kult. osveščanje in izobraževanje tamkajšnjih žensk. T. je bila članica in nato sekretarka tamkajšnje partij. organizacije. - Mar. 1941 je sodelovala v protirežimskih demonstracijah, po nemški zasedbi pa je kot nemški tolmač reševala vojaške ujetnike, internirane v Kosovski Mitrovici, in nato organizirala osvobodilno gibanje in aktivno delala v njegovih organizacijah. 19. maja 1942 jo je nemška polic. aretirala in jo v zaporu v Kosovski Mitrovici hudo mučila. 13. avg. 1942 so jo z drugimi hoteli odpeljati v Bgd, na žel. postaji pa je pozdravljala s pestjo in kričala narodnoosv. gesla, zato so jo odpeljali nazaj v zapor in ponoči ustrelili. Njeno ileg. ime je bilo Slovenka. 1953 je bila proglašena za narodnega heroja. Po njej je poimenovana gimn. v Kosovski Mitrovici. Tu ima spomenik, prav tako v Vidmu ob Ščavnici.

Prim.: M. Ostrovška, Silvira Tomasini, Mrb. 1964; Narodni heroji Jsle, Bgd 1975, 164–65 s sl.; Muhamet Shoza, Narodni heroj Silvira Tomasini-Slovenka, ponos Kosovske Mitrovice, Teleks 5. mar. 1981, 44–46; TV-15 30. sept. 1976; SBL IV, 102.

Plah.