Tkalec, Viljem (1894–1950)

Tkalec Viljem (Vilmoš), učitelj, revolucionar in vodja »Murske republike«, rojen 8. jan. 1894 v Turnišču gostilničarju Štefanu in Mariji r. Hochhoffer, u. neznano kdaj in kje. Po osn. šoli v r. kraju je obiskoval učiteljišče ter poučeval na osn. šoli v Črensovcih, hkrati bil kantor oz. organist; 1917 se je tu por. z Ano Marjeto Preisler. Med 1. svet. vojno mobiliziran, se boril v avstrij. vojski in bil odlikovan; na ruski fronti ujet, se je vrnil iz ujetništva v činu nadpor. Po proglasitvi madž. republike 16. nov. 1918 je poveljeval vladnemu odd. obmejnih polic. čet vzdolž Mure, v tem času dušil upore medžimur. kmetov zoper madž. republikan. oblast, konec dec. i. l. preganjal prostovoljce Jož. Godine, ki so hoteli osvoboditi Bistrico in sosed. vasi. Po padcu Karolyijeve vlade marca 1919 ter nastopu sovjet. ljud. oblasti in Bele Kuna na Madž. se je T. pridružil boljševikom, postal (sorodnik B. Obala) komisar za Slov. krajino. Sprva je poskušal izvesti Obalov načrt avtonomije za prekmur. Slov. v okviru Murske županije; v T-čevo območje polit. poverjenika za vprašanje Vendov je takrat sodilo 114 naselij v okraju Mur. Sobote, 14 naselij v Szentgothardu in 28 naselij v novoustan. beltinskem okraju. V času madž. sovjet. republike (21. marec–3. avg. 1919), ko so volili v vaške sovjete in v sovjet Slov. krajine, je kandidiral v obe upravni telesi, 12. apr. 1919 bil izvoljen za preds. delav. sovjeta in tudi v županijski sovjet; nova oblast je prevzela Kleklove (SBL I, 460) Novine, izšlo je 17 štev., 3 z naslovom Rdéče novine, odg. urednik je bil T. — Gospodarske težave (pomanjkanje živil, tihotapstvo idr.) je začela izrabljati dom. reakcija, posebno tista, ki je emigrirala v Avstrijo in tam poskušala obnoviti staro vladavino na Madž. V ozračje, ko mirovna konferenca še ni zavzela odločilnega stališča do priključitve Prekmurja Jsli, so posegli nekat. posamezniki — legionarji — in poskusili med 7.–14. majem na lastno pest organizirati oborožen vdor v Prekmurje in izvesti njeg. priključitev Jsli (Iv. Jerič, Miško Kuhar, J. Vörös); poskus ni uspel, vendar se je Slov. krajina bolj in bolj izmikala odvisnosti od Železne županije, predvsem pri preskrbi prebivalstva in to po boljševiški revoluciji nasprotni usmeritvi samega T-a. Zato je član direktorija Jož. Füleki T-a ovadil v Budimpešto, ki je poslala preiskovalce, a jih je T. izgnal in s tem dokazal, kako suverenega se je počutil. Nasprotstva med biv. Karolyijevim režimom, sovjet. republiko, kontrarevolucionarji in stremljenjem prekmur. Slov. po avtonomiji oz. po priključitvi Jsli, priljubljenost T-a med vojaki (mobiliziranimi proti intervencijskim silam) so spodbudili T-a k samost. načrtu. Že v začetku maja je Kleklu v razgovoru naznačil, da misli na samost. republiko na social. dem. osnovah; agitiral je zanjo v vojaških enotah, v Mur. Soboti in okolici ter končno pridobil tudi komandni kader ob meji za upor. Dne 29. maja je sklical sejo sovjeta Slov. krajine, razložil načrt o ustanovitvi Murske republike, ki naj združi prekmur. Slov. v eni pokrajini ter se odcepi od sovjet. madž. republike. Istega dne so razglasili njeno ustanovitev, T. je bil izvoljen za preds., njegova vojska (1194 vojakov in 36 oficirjev) pa je naglo zasedla ozemlje Zalske ter Železne županije, naseljene s Slov. Hkrati je zahteval od Budimpešte, da njene vojaške enote zapuste novo oblikovano ozemlje. Oblast madž. sovjetov je takoj svoje enote okrepila s 6 bataljoni in 2. jun. je prišlo do spopada: T-čeva vojska se je sprva dobro držala, a bila čez dva dni razgnana, 5. jun. so boji popolnoma prenehali in enote madž. sovjet. republike so znova zasedle ozemlje Murske republike. Novi predstavniki so bili skoraj sami Madžari, ljudje so bili do njih in do vojske nerazpoloženi. Vodstvo Mur. republike se je umaknilo v Avstrijo (Windisch Goritz, Fehring), 12. avg. 1919, ko je jsl vojska zasedla Prekmurje, so bili na avstrij. prekmur. meji še ostanki T-čeve vojske; ta je od časa do časa vdirala v Prekmurje, T. se je vrnil in želel svoje oddelke ponovno organizirati v »beli gardi«, bil 14. avg. ujet in zaprt v Lendavi. Odtod je kmalu ušel (verj. s pomočjo vojakov) in se skrival v Tešanovcih, nato pa (po izročilu v dom. vasi) odšel na Madž. in tam učiteljeval. — T-a in tedanje dogodke je leposlovno obdelal Miško Kranjec v romanu Rdeči gardist. 1964. — Prim.: r. matice župnije Turnišče; R. Kyovsky, Obmurski tednik 1954, št. 39; M. Slavič, Prekmurje. 1921, 47–55; M. Kokolj, Prekmurje v prevratni dobi, Svet ob Muri 1957, 117 sl.; M. Kranjec, Pomurski vestnik 1957, št. 46; Ob naprednem tisku … 1962, 34–5 sl.; J. Titl, Murska republika 1919. Mur. Sobota 1970; M. Kokolj in B. Horvat, Prekmursko šolstvo. 1977, 277 sl. *