Tischler, Jožko (1902–1979)

Tischler Jožko, šolnik in politik, r. 8. maja 1902 v Kamnu pri Tinjah (Podjuna na Kor.) kmetu Jožu in Ani r. Starc, u. 23. jan. 1979 v Clcu, pok. v Žrelcu pri Clcu. Osn. šolo je obiskoval 1908–9 v Škocjanu, 1909–14 v Tinjah, gimn. 1914–9 v Clcu, 1919–21 v Kranju in 1921–2 spet v Clcu (z mat.). Na dunaj. univ. je 1922–7 štud. matem. in fiziko, bil 1926 prom., 1927 pa opravil diplomo. Poučeval je matem. in fiziko jan.–junij 1928 na realki v Clcu, nato na real. gimn. 1928–34 v Fürstenfeldu (Štaj.), 1934–9 v Beljaku, 1939–45 v Bregenzu, od 1945–57 pa na realki v Clcu. Po ustan. Drž. gimn. za Slov. v Clcu 1957 je bil T. imenovan za njenega ravnatelja, 1968 upok. — Odlikovan je bil z imenovanji 1955 za višj. šol. svetnika, 1965 pa za dvornega svetnika; 1976 z redom jsl zvezde z zlatim vencem.

Kot prof. v Beljaku (14. febr. 1934–1. febr. 1939) je postal preds. Slov. prosv. zveze; v uradnih razgovorih z drž. zastopniki in zastopniki Heimatbunda je branil slov. prosvetne, posebej še šol. interese. Ko pa je po priključitvi Avstrije k Nemčiji na občnem zboru zveze 28. dec. 1938 ugotavljal, da se je kljub obljubam nacist. funkcionarjev položaj kor. Slov. v prosveti in šolstvu zelo poslabšal, je moral Kor. zapustiti. V Bregenzu je vzdrževal zveze tudi s tistimi kor. Slov., ki so bili apr. 1942 nasilno preseljeni v Nem.; z njimi se je ob koncu vojne vrnil na Kor.

Angl. okupacij. oblast je T-ja avg. 1945 imenovala kot slov. zastopnika za člana kor. dež. vlade; tu je odločilno sodeloval pri oblikovanju šol. uredbe z dne 3. okt. 1945, ko je postala ustavni zakon in s katero je bilo ustan. dvojezično šolstvo, obvezno za vse slov. in nem. otroke na določenem ozemlju južne Kor. Po avstrij. uradnih in strankar.-polit. izjavah naj bi bila prav ta šol. ureditev dokaz avstrij. tolerance do kor. Slov. in začetek novega obdobja v odnosih med obema narodnostima na Kor. Toda isti dejavniki so po podpisu drž. pogodbe 15. maja 1955 vse te obljube prelomili, z odlokom z dne 22. sept. 1958 je socialist. dež. glavar Ferd. Wedenig to šol. ureditev odpravil, s čimer se je začelo novo obdobje načrtne germanizacije kor. Slov.

L. 1949 je T. ustanovil Nar. svet kor. Slov. (s krščan.-demokrat. programom), bil do 1960 njegov preds., nato podpreds., od 1972–6 ponovno preds.; svoje svetovno-nazor. poglede podrejal skupnim koristim kor. Slov. V boju za njihove življ. pravice sta Nar. svet in socialist. Zveza slov. organizacij z več skupnimi spomenicami opozorili avstr. zvezno vlado na njihove poglavitne probleme, zlasti s spomenicama z dne 11. okt. 1955 (razlaga manjšinsko zaščitnih določil avstr. drž. pogodbe) in 15. nov. 1958 (protest proti ukinitvi obveznega dvojezičn. šolstva po ur. z dne 3. okt. 1945). Ker avstr. zvezna in kor. dež. vlada uravnavata svojo politiko do kor. Slov. po zahtevah nemškonac. Heimatdiensta, sta se organizaciji sporazumno obrnili za pomoč na matično državo SFRJ, sopodpisnico avstr. drž. pogodbe. Pri Nar. svetu je T. od 1955 dalje najbolj odločno zagovarjal takšno skupno nastopanje. — T. je napisal knjigi: Dijaki narodu. Dunaj 1926; Die Sprachenfrage in Kärnten vor 100 Jahren und heute. Clc 1957; priložnostne članke v KorS (1934–8) in Naš tednik (1949–). — Prim.: osebni podatki; Letno poročilo zvezne gimn. za Slov. Clc 1961/2, 28–9 (s sliko); 1971/2, 45–6 (s sliko); 1978/9, 40–3 (s sliko); Slov. vestnik (Clc) 1967, št. 12 (s sliko); 1972, št. 19; Naš tednik 1972, št. 18 (s sliko); 1978, št. 36, 11–6; PD 1972, št. 11, 15; PDk 1972, št. 117 (s sliko); 1979, št. 21 (s sliko), 25; VMrb 1972, št. 108 (s sliko); 1976, št. 244; 1979, št. 20 (s sliko); Delo 1977, št. 6 (s sliko), 111; Družina 1977, št. 28 (s sliko); 1979, št. 6 (s sliko); Delo 1979, št. 18, 19, 20 (s sliko), 24; LDk 1979, št. 23 (s sliko). L. U.