Tirnberger, Ferdinand (1719–1784)

Tirnberger (Türnberger, Dirnperger) Ferdinand (pri krstu Janez Frančišek Ferdinand), filozof, r. 6. maja 1719 v Ptuju stavbarju Ferdinandu (gl. spodaj) in Mariji Katarini, u. 29. avg. 1784 na gradu Hamre pri Majšperku. Humaniora je obiskoval v Mrbu, 1735 opravil zaobljube v minorit. redu, štud. filoz. in teolog. v Gradcu, 1742 bil ord. ter nadaljeval študij filoz. na Dunaju. Bil je dolga leta lektor bogoslovja, 1764–7 provincial štaj. minorit. province, 1767–73, 1776–9, 1782–4 gvardijan minorit. samostana v Ptuju. V l. 1756–8 je napisal troje del: Philosophia rationalis ad praefixam in scholis normam …; Philosophiae tractatus alter seu metaphys. ontologiam, cosmolog., psychologiam et theologiam naturalem ad praefixam in scholis normam …; Institutiones physicae, quibus elementa matheseos scilicet arithmetica, geometria et trigonometria continentur … (rkp. danes v minorit. samost. Ptuj). — T. je predstavnik moderne filozofije pri nas z reformatorskimi težnjami; sicer še skotist, se je vendar v marsičem oddaljil od sholast. tradicije in poskušal usmeriti filoz. k novim vzorom (vpliv Descartesa, Leibnitza). — Njegov oče Ferdinand st. je bil stavbar in je deloval v Mrbu ter Ptuju. V l. 1737–40 je prizidal ob sev. stran prezbiterija proštij. cerkve v Ptuju kapelo Žalostne Matere božje, ki sodi med našo kvalitetno baročno arhitekturo. — Prim.: za Ferd. ml.: krstna knjiga 1687–742, 129 župnij. urada sv. Jurij v Ptuju; EJ VIII, 335; Pax et bonum. Ptuj 1939, 57, 68, 92; A. Sodnik, Vpliv Boškovićeve prirodne filozofije …, RSAZU, I. r., 1943, 25, 30–2; P. Simoniti, Bibl. filoz. tekstov … 1971; za Ferd st.: M. Slekovec, Škofija in nadduhovnija v Ptuji. 1889, 146; V. Steska, ZUZ 1923, 7; J. Curk, Poetovio-Ptuj 69–1969. 1969, 169. Lc.