Tihec, Slavko (1928–1993)

Tihec Slavko, kipar, v Mrbu r. 10. jul. 1928 železn. uradniku Simonu in Mariji r. Žičkar, tu živi. Osn. šolo in gimn. 1939–47 (z mat.) je obiskoval v Mrbu, 1950–5 štud. kiparstvo na AUU v Lj. (prof. B. in Z. Kalin, K. Putrih — SBL II, 608), 1957/8 se s štipendijo sklada M. Pijade izpopolnjeval v grafičnem ateljeju J. Friedlaenderja v Parizu; nato delal kot svoboden umetnik v Mrbu, od 1969 pa predava kiparstvo na AUU v Lj., do 1974 kot docent, odslej izr. prof. — Študijsko je potoval v Avstrijo, Francijo, It., Zah. Nemčijo in Švico. Je član umetniških skupin Be 54 ter Grupa 69. — Prejel je nagrade: mrb kulturne revije 1960, 1961; mesta Mrb 1965; I. jsl razst. Gozd in les v Slov. Gradcu 1962; III. nagr. na V. sredozem. bienalu v Aleksandriji 1963; odkupno na III. trienalu v Bgdu 1967; Prešernovega sklada (za kipar. delo) 1967; II. za idejni osnutek spomenika NOB na Kozari 1970; I. na I. bienalu jsl male plastike, Mur. Sobota 1973; I. nagr. »Panonia 73« v Szombathelyju 1973; Rih. Jakopiča 1973.

T. kipari v razl. gradivih: lesu, raznih kovinah, betonu, kamnu, umetnih plastič. snoveh, priložnostno se ukvarja z grafiko in zidnim slikarstvom. Kipi — obdobje realizma s stilizacij. ali ekspresionist. poudarki: Sedeča, 1955; Deček z bremenom; ciklus petih plastik Tretja vojna, oboje 1957; Akrobat na kolesu, 1959 — vse patiniran mavec; Deklici, 1956 — žgana glina; prehod v abstraktno informelsko plastiko: Riba, Spojeni listnati figuri, Kralj, Porotniki, vse 1960 — varjeno železo in mavec; Velika oblika bele misli, Vegetabilna oblika, Temni semafor, vse 1962 — beton in železo; Lirična vertikala, 1964; Skulptura z malim jedrom, 1965; Dvooka oblika, Oblika z vdrtim jedrom, oboje 1966 — vse varjeno železo; prehod in afirmacija konstruktivistične plastike: Aquamobil, 1967; Aquamobil I–XX (ciklus, 1968–70); Tipalke, 1972/3; Koncentrumi (ciklus kinet. objektivov, 1969/70), vse poliester; Primarna oblika (ciklus 5 plastik 1972/3), les; Magični kontejner, 1973 — les in kovina; Kontejner VI., VII., VIII., 1974 — les in steklo. Ustvaril je več spomenikov in obeležij, mdr.: Spomenik borcem pohorskega bataljona na Osankarici (Pohorje), bron 1959; Veliki semafor, varjeno železo, 1964 (Ravne na Kor.); Skulptura vezanih jeder, corten, 1972 (Trg revolucije, Lj.); Velika sfera, beton 1974 (mestni park Mrb); Spomenik revolucije, bron 1967 (Grajski trg Mrb); grafike, mdr. Kompozicija (barvna jedkanica), Notre Dame (akvatinta in jedkanica), Pariz (suha igla in jedkanica), vse 1958.

Razstavljal je samostojno, doma: Celje, Mrb 1957, 1978; Lj.: 1958, 1962, 1967, 1973, 1977 itd.; Bled 1965; Radenci 1972; v tujini: Dunaj 1964, 1966; Celovec 1967; Macerata, Milano 1970; Salzburg 1978, idr.; skupinsko, doma: Lj.: 1956, 1959–60, 1962–6, 1970, 1972; Mrb 1957–66 (letno s pododborom DSLU); Bgd 1960–1, 1963–4, 1967–8, 1970; Rijeka 1961, 1963; Piran 1962; Slov. Gradec 1962, 1967; Zgb 1962, 1968, 1970; Novi Sad 1964; Skopje 1968; Bled 1969; Sarajevo 1971 (Umetnost v Jsli od prazgod. do danes); Karlovac 1972; Mur. Sobota 1973 (bien. male plastike); v tujini: Beljak, Clc, 1960; Düsseldorf 1961; Greenwich 1962, 1967; Lausanne 1962, 1970; Lund, Spittal, 1962; Aleksandrija (V. sredozem. bienale), Faenza, Palermo, 1963; Spoleto 1964; Dunaj 1965; Benetke (XXXIII. bienale), Philadelphia, Verona, Vicenza — vse 1966; Middelheim pri Antwerpnu (bien. evrop. kiparstva), New York, Passau, vse 1967; Trst 1967/8; Antofogasta, La Paz, New Delhi (I. trienale moderne umetnosti), Santiago de Chile, St. Veit a.d. Glan, Udine, vse 1968; Brno, Praga, Nürnberg, 1969; Kopenhagen, London, Pariz (Umetnost v Jsli od prazgod. do danes), Stockholm, vse 1970; Coventry, Eisenstadt, Gradec, Milano, Szombathely, Tokio, vse 1973, itd. T-čeva dela so vključena v javne zbirke: Umetnostne galerije v Mrbu; ModG v Lj.; Muzeja savremene umetnosti, Bgd; ModG Skopje; Adria art galery, New York; Umetnostn. muzeja, Kairo; galerije skulptur na prostem, Middelheim pri Antwerpnu; zasebne zbirke v domovini, na Dunaju, v Milanu in New Yorku.

T. je že v najzgodnejšem obdobju »izstopal s težnjami po sodobn. zasnovah (konstrukcije z žico, varilna tehnika, izraznost materiala in prostorskih funkcij) … Izredno občuteno delo je njegov spomenik Pohorskemu bataljonu na Pohorju, ki je kar moč smiselno prilagojen tematiki, materialu in okolju, ena izmed najboljših rešitev na področju spomenikov NOB … Dinamika prostora, povezanost plastike z arhitekturnim prostorom, tehnična faktura materiala, to so oblikovna izhodišča čisto sodobno ubranih razpoloženj …« (Fr. Šijanec, Sod. slov. lik. umetnost. 1961, 380). »Organskost T-čevih form je ustvarjalna, nova forma, svojevrstna umetnikova variacija na temo, ki jo zna zaigrati narava; … Kot lirično negibni, s skoraj japonsko tančino izdelani cvetovi in kot kažipoti v vesolje — v vsakem primeru pa kot izvirno zamišljene in prefinjeno izklesane kiparske forme — stoje pred nami skulpture T-a, zanimive po formi in obdelavi in uvrščajo svojega stvaritelja med zanimive ustvarjalce kipar. rodu, ki stopa prav s temi deli s pogumnim in samozavestnim korakom v mednar. areno« (Z. Kržišnik, S. T. Lj. 1966, razst. kat.). Po obdobju ekspresionist. in stilizacijsko poudarjenega realističn. kiparstva se je ok. 1960 približal informelnemu kipar. toku v sodobni umetnosti, 1966 pa prvi pri nas začel raziskovati konstruktivistične možnosti v plastiki in jih uresničil v ciklusih t. im. akvamobilov. — Prim.: ELU IV; NRazgl 1961, 89; 1967, 41; 1973, 232; Likovna revija 1963, št. 6, 179–82; Sd 1963, 181–3; 1966, 762–4; 1967, 332–3; Sinteza 1967, št. 7; 1968, št. 10–11; Spomeniki revoluciji. Bgd 1968, 12–3; L. Menaše, Evropski umetnostnozgod. leksikon. 1971; Obz 1971, 552–6. — Razst. katalogi: R. Kotnik — S. T. Lj. 1962; ModG. Vodnik. Lj. 1964; Grupa 1969. Lj. 1971–4 (vsako leto); Mir, humanost in prijateljstvo med narodi. Slov. Gradec 1966/67; S. T. Lj. 1973; I. jsl bienale male plastike. Mur. Sobota 1973; S. T. Spomeniške zasnove na temo revolucije … Kranj 1976; III. trienale lik. umetnika. Bgd 1967; Savremena slov. umetnost. Bgd 1968; R. Kotnik — S. T. Dunaj 1964, 1966; B. Meško — S. T. Clc 1967; Konstruktive Kunst-Biennale. Nürnberg 1969; 33a biennale intern. d'Arte. Benetke 1966; Intart. Udine 1968; Scultura all' aperto. Bgd-Milano 1973; First Triennale. New Delhi (India) 1968; Contemporary Yugoslav sculpture. London 1970; Yugoslavian contemp. painting and sculpture. Coventry 1973; Contemp. Yugoslav Art. Tokio 1973; Nutidskonst frän Slowenien. Stockholm 1970; Zeitgenössiche jugosl. Kunst. Leverkusen (Forum) 1971; Z. Kržišnik, S. T. Lj. 1977; M. Tršar, S. T. Ajdovščina 1977; M. Vetrih in B. Ilich-Klančnik, S. T. Mrb 1978. Ujč. + Vetrih