Tič, Srečko (1914–2004)

Tič Srečko (Feliks), režiser, scenograf, organizator in šolnik, r. 16. jan. 1914 na otoku Veli Iž pri Zadru žandar. naredniku Jožetu in Mariji r. Mencelj, živi v Kopru. Osn. šolo je 1923–7 obiskoval v Lj., prav tako 1927–31 meščan. šolo in 1931–6 učiteljišče, 1936 mat. Bil je učitelj na mešč. šoli v Zagorju ob Savi 1937–8, na osn. šoli v Trbovljah 1938–41, predm. učitelj na gimn., metalur.-industrij. šoli ter šoli raznih strok na Jesenicah 1941–54, od 1954–64 režiser-scenograf in tehn. vodja Gled. Slov. primorja v Kopru do razpustitve, 1957 prevzel vodstvo prireditvene posloval. za obalno področje »Primorske prireditve«, 1964–8 bil tehn. vodja pri Festivalu Lj. (zaslužen za postavitev premične strehe v Križankah), 1968–71 ravnatelj gledal. T. Čufar na Jesenicah; 1971 upok. še dela v kulturnoprosv. organizacijah v Kopru idr. — Nagrade: 1952 Prešernova (Linhart, Matiček); 1964 diploma Hrvatske ljetne pozornice (Machiavelli, Mandragola); 1970 Linhartova plaketa št. 5 (za režij. in scenske dosežke z amater. skupinami).

Gledal. znanje si je pridobil z lastnim študijem in ljubitelj. odnosom, kot učiteljiščnik je 1931–6 statiral v Drami SNG v Lj. (tu srečal vrsto vodilnih slov. gledal. osebnosti), poleg osn. poklica se je ves čas udejstvoval kot režiser in scenograf pri oblikovanju, organizaciji in delu amater. gledališč ter postavil na oder prek 100 del iz dom. in tuje dram. literature, tako na Jesenicah: mdr. I. Cankar, Hlapci, 1950; A. T. Linhart, Matiček se ženi, 1951 (1. mesto na republ. reviji v Lj.); B. Kreft, Velika puntarija, 1952; isti, Krajnski komedijanti, 1954; Matković, Na koncu poti, 1966 (tudi na republ. reviji v Črnomlju); W. Shakespeare, Hamlet, 1971 (jubilejna ob 35-letnici dela); kot gost v Tolminu, mdr. P. Golia, Triglavska bajka, 1949; K. M. Simonov, Rusko vprašanje, 1949 (1. mesto na republ. reviji v Mrbu); F. Žižek, Miklova Zala, 1949; I. Cankar, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, 1953; Machiavelli, Mandragola,1964 (2. mesto na republ. reviji v Črnomlju in 4. mesto na jsl reviji na Hvaru); kot gost v Kranju, mdr. I. Vašte-M. Mahnič, Visoka pesem, 1952 (otvoritev poklicnega gledal.); Kopru, mdr. M. Držić-M. Rupel, Boter Andraž, 1955; B. Kreft, Velika puntarija, 1960; v Lj. je kot gost šentjakob. gled. 1969 rež. C. Goldoni-M. Rupel, Primor. zdrahe, 1969 (predstava tudi na republ. reviji v Črnomlju). Več T-evih inscenacij je bilo nagrajenih na raznih revijah (Cankar, Hlapci; Kreft, Velika puntarija; Levstik, Tugomer; A. Cabana y Mereto, Dona Diana; Držić-Rupel, Boter Andraž; R. Georges, Obdelujmo v miru svoje vrtove; M. Maurette, Therese Raquien; O'Neill, Anna Christie; Shakespeare, Hamlet). — Prim.: osebni podatki; SGL III, 727; SPor 1952, št. 33; GL Jesenice 1952/3, št. 37 (posebna); 1954/5, št. 2. — Slika: arhiv SBL. *

TIČ Srečko (Feliks), režiser, scenograf, organizator in šolnik, r. 16. jan. 1914 na otoku Veli Iž pri Zadru, živi v Kopru. Oče Jože, orožniški narednik, mati Marija Mencelj. Osn. š. 1923–27 v Lj., prav tako 1927–31 meščan. š. in 1931–36 učiteljišče. Bil je učitelj na meščan. š. v Zagorju ob Savi l937–38, na osn. š. v Trbovljah 1938-41, predm. učitelj na gimn., metalur.-industrij. š. ter š. raznih strok na Jesenicah 1941–54, od 1954–57 režiser-scenograf in tehn. vodja Gled. Slov. primorja v Kopru do razpustitve. 1957 prevzel vodstvo prireditvene posloval. za obalno področje »Primorske prireditve«, 1964–68 je bil tehn. vodja pri Festivalu Lj. (zaslužen za postavitev premične strehe v Križankah), 1968–69 ravn. gledališča T. Čufar na Jesenicah; 1969 inv. upok. še dela v kulturnoprosv. organizacijah v Kopru idr. - Nagrade: 1952 Prešernova (Linhart, Matiček); 1964 diploma Hvarske ljetne pozornice (Machiavelli, Mandragola); 1967 Linhartova plaketa št. 5 (za režij. in scenske dosežke z amater. skupinami); 1981 Plaketa Izole (za kulit.-prosv. delo). - Gledal. znanje si je pridobil z lastnim študijem in ljubitelj. odnosom, kot učiteljiščnik je 1931–36 statiral v Drami SNG v Lj. Poleg osn. poklica je ves čas delal kot režiser in scenograf pri oblikovanju, organizaciji in delu amaterskih gledališč (Jesenice, Kranj, Tolmin, Lj., Postojna, Izola, Koper, Piran) ter postavil na oder preko 100 del iz dom. in tuje dram. liter. Na Jesenicah mdr. K. M. Simonov, Rusko vprašanje, 1949 (1. mesto na republ. reviji v Mrbu); I. Cankar, Hlapci, 1950; A. T. Linhart, Matiček se ženi, 1951 (1. mesto na republ. reviji v Lj.); B. Kreft, Velika puntarija, 1952; Isti, Kranjski komedijanti, 1945; Matković, Na koncu poti, 1966 (tudi na republ. reviji v Črnomlju); W. Shakespeare, Hamlet, 1969 (jubilejna ob 35-letnici dela); kot gost v Tolminu, mdr. P. Golia, Triglavska bajka, 1949; F. Žižek, Miklova Zala, 1949; I. Cankar, Pohujšanje v dolini šentflorjanski, 1953; Machiavelli, Mandragola, 1964 (2. mesto na republ. reviji v Črnomlju in 4. mesto na jsl. reviji na Hvaru); kot gost v Kranju, mdr. I. Vašte-M. Mahnič, Visoka pesem, 1952 (otvoritev poklicnega gledal.); v Kopru, mdr. M. Držić-M. Rupel, Boter Andraž, 1955; B. Kreft, Velika puntarija; v Lj. je kot gost šentjakob. gledal. 1969 rež. C. Goldoni-M. Rupel, Primorske zdrahe (predstava tudi v republiški reviji v Črnomlju). Več T-evih inscenacij je bilo nagrajenih na raznih revijah.

Prim.: SBL IV, 83–84 in tam navedena liter.; vprašalna pola; osebni podatki (pismo z dne 23. nov. 1989).

Kranner