Theuerschuh, Ivan (1904–1982)

Theuerschuh Ivan, pedagoški pisec, r. 15. sept. 1904 v Lj. železničar. uradniku Francu in Franji r. Vernih, živi v Trstu. Po osn. šoli 1912–7 (5 razr.) in 2 razr. gimn. (?) v Lj. je obiskoval učiteljišče v Mrbu, tu mat. 1924, potem štud. na visoki pedag. šoli v Zgbu, kjer je 1930 diplom. Učiteljeval je na Zgornji Ponikvi pri Žalcu, nato v Šoštanju (tu 1938 izvoljen za poslanca SLS v slovenjgr. okraju), bil do 1941 ravnatelj meščan. šole v Slov. Gradcu. Po nem. okupaciji i. l. zaprt, izgnan v Srbijo (Vrnjačka Banja, Bgd), prišel kasneje v Lj. in delal pri prehranjevalnem uradu Prevod. Jeseni 1945 je bil imenovan na nižjo sred. šolo v Kanalu (pod zavezn. vojaško upravo), od 1947 je v Trstu; spočetka tu poučeval na trg. strokovni in nato na sred. šolah pri Sv. Jakobu, na Opčinah, v Dolini do upokojitve 1974. — Za zasluge na pedag. in mladin. področju je bil 1976 odlikovan z vatik. redom viteza sv. Gregorija Velikega.—T. je avtor pedagoških knjig, mdr.: Fant in dekle. Trst 1957; Poglejmo v zrcalo, kakšni smo. Gor. 1958; Soncu naproti. Ib. 1958; Mi in naši otroci. Trst 1959; Več sonca v naše družine. Gor. 1972; učbenika: Živalstvo in rastlinstvo. Trst 1950 (Prirodosl. vede za nižje strok. šole in tečaje … 2.); slovničnega dela v berilih, mdr.: Rast … za 2. razr. 1946; Zorenje … za 3. razr. 1946, in Žetev … za 4. razr … Trst 1949, 1950²; vrste člankov, mdr. v trž. listih Galeb, Jambor, Novi list, Pastirček (vse v l. 1950–60), KGMD (1959–60, 1962), Zborniku ob 50-letnici GMD. Gor. 1974. Sodeloval je pri izdaji knjig, mdr. Tehnologija za višje industrij. strok. šole in tečaje. Trst 1954; Zgodovina I. del. Opčine 1964, ter pri trž. radiu kot vodja tedenske oddaje Družinski obzornik, za katero je večino gradiva prispeval sam. — Močan je T-ov delež pri ustanavljanju in pospeševanju skavt. organizacije na Tržaškem: 1951 je bil njen soustanovitelj, nato vodja in starešina (vodil zimske sestanke in vsakoletna počitn. taborjenja) ter sodeloval pri izdaji Skavtski priročnik. Trst 1963; v okviru šol. dela je tudi mnogo režiral. — Prim.: izv. I. mestne 6 razr. deške ljud. šole v Lj. 1915 do 1917; izv, sred. šol v britsko-ameriškem pasu STO 1949–50, 84; izv. sred. šol s slov. učnim jezikom na Tržaškem ozemlju 1957/8, 63; 1958/9, 67; Nova M 1972, 75; M (Trst) 1974, 110 (s sliko); Novi list 1974, št. 1005; 1976, št. 1095; Dan 1974, št. 9 (v rubriki Pikadan); KGMD 1975, 148 (s sliko). Brj.

THEURSCHUH Ivan (op. ur.: THEUERSCHUH Ivan), vzgojitelj, pedagoški pisatelj, skavtski starešina, r. 15. sept. 1904 v Lj., u. 15. jul. 1982 v Trstu, pokop. na Repentabru. Oče železničarski uradnik Franc iz rodu čevljarskih obrtnikov in tovarnarjev v Tržiču na Gorenj., mati Franja Vernik. Osn. š. in 2 razr. gimn. v Lj., nato učit. v Mrbu, kjer je maturiral 1924. Učiteljsko službo je opravljal na Zgornji Ponikvi, kjer si je z učiteljico Franjo Kuželj 1929 ustvaril družino (3 hčerke), nato v Šoštanju in Slovenjem Gradcu, kjer je bil ravn. meščanske š. Na vis. pedag. š. v Zgbu je diplomiral 1930. - V mladih letih je bil pri Orlu, uveljavil pa se je kot katol. družbeni delavec, zlasti v Slov. Gradcu v družbi z županom Picejem, žpk. J. Sokličem (PSBL III, 407–08), žpk. Horvatom iz Šmartnega idr. Dejaven je bil v hranilnici, gasilskem društvu, SLS. Na zadnjih volitvah v narodno skupščino v Bgd je bil 11. dec. 1938 izvoljen za poslanca na listi JRZ v slovenjgraškem okraju. Ob napadu na Jslo je bil mobiliziran. Ko se je konec apr. 1941 vračal v Slov. Gradec, da je Gestapo aretirala pred domačim pragom. Zaprt je bil v Šmartnem pri Slovenj Gradcu in Rajhenburgu, nato pa izgnan v Srbijo (Vrnjačka Banja, Bgd). Družina se je umaknila v Lj., kamor je tudi T-u uspelo priti 1942. Zaposlil se je pri prehranjevalnem uradu Prevod. Javno ali vojaško ni delal. Maja 1945 se je čez Ljubelj umaknil na Koroško, od tam pa v begunska taborišča v It. V Monigu, kjer je 4. jun. 1945 pričela s poukom slov. gimn., je poučeval zgod. in zemlj. Sept. 1945 je bil prej v Serviglianu, nato v Senigalliji (taborišče št. 7), kjer je bil prof. na slov. beg. gimn., vendar se je ob obnavljanju slov. šolstva na Prim. pod ZVU vključil v to delo in sodeloval pri ustanovitvi niž. sred. š. v Kanalu. V šol. letu 1946/47 se je preselil v Trst in do upokojitve 1974 poučeval slov., zgod. in zemlj. na slov. sred. š. Ker ni imel it. državljanstva, je bil kot ostali begunski šolniki vedno le suplent brez zajamčene službe. Do konca šol. leta 1949/50 je bil na nižji trg. strok. š. v Trstu, nato do 1960/61 na niž. sred. š. v Trstu, dalje 2 leti na niž. strok. ind. š. na Opčinah, eno leto na sred. š. v Nabrežini, eno leto delno na sred. š. na Opčinah, delno na Katinari, nato do konca šol. leta 1973/74 na sred. š. v Dolini - V letih 1950–54 je bil član odbora Slov. prosvete v Trstu, sodeloval je pri SKSZ, tudi po razkolu z nastankom SKS. Prva leta je pri NL skrbel za Vzgojni kotiček. Takrat in kasneje je imel veliko vzgojnih predavanj po vaseh. Največ prostega časa in veselja pa je posvetil Slovenskim tržaškim skavtom (STS, danes del Slovenske zamejske skavtske organizacije, SZSO), ki se jim je pridružil 1952. Ob prvi porazdelitvi služb v vodstvu STS je postal starešina in to ostal do ustanovitve SZSO 1976, ko je postal starešina SZSO. To je ostal do smrti, čeprav je zadnja leta zaradi bolezni opustil aktivno delo. V letih rasti, kriz in osebnih sprememb je vedno zagovarjal vlogo organizacije in skrbel za njeno kontinuiteto. S skavti je bil na 22 poletnih taborih (do 1974) in jih mnoge vodil, kot je vodil neštete sestanke, seje, izlete in tečaje. Mladim je izkazoval zaupanje. O skavtizmu je tudi pisal v skavtskih listih idr. Za Skavtski priročnik (ur. J. Prešeren, Trst 1963) je prispeval poglavje Priroda (227–308), za zbornik Duhovna rast skavtizma (Trst 1965) pa predavanje O duhovni in telesni rasti »izvidnika«. - Že pred 1950 je T. postal zunanji sodelavec trž. radia kot vodja rubrike Šola in vzgoja, zlasti pa dolgoletne tedenske oddaje Družinski obzornik. Do 1978 je sodeloval še pri drugih sporedih. Objavljal je v NL, Galebu, Pčk, Jamboru, KolGMD, M(Trst) idr. Napisal je učbenik Živalstvo in rastlinstvo (Trst 1950, 168 str.), slovnični del 2. izd. berila za 4. razr. osn. š. Žetev (Trst 1950), mdr. sodeloval pri učbenikih več avtorjev Tehnologija za nižje industrijske in strokovne šole in tečaje (Trst 1954) in Zgodovina, I. del (Opčine 1964). V zbirki Knjižice v Trstu je izdal tri vzgojne brošure: Dekle in fant (1957, 31 str.), Soncu naproti (1958, 32 str.), Mi in naši otroci (1959, 96 str.). Pri GMD je izdal dve knjigi: Poglejmo v zrcalo, kakšni smo. Misli in nasveti o življenju v družbi (1958, 91 str.) in Več sonca v naše družine (1972, 94 str.). - Za vzgojno delo je T-u Sv. Sedež 1976 podelil red viteza sv. Gregorija Velikega. Skavti so mu posmrtno podelili priznanje na slavnostni prireditvi ob 30-letnici zamejskega skavtizma 31. okt. 1982 v Trstu.

Prim.: SBL IV, 77–78 (Mar. Brecelj); podatki svojcev in prof. Albina Žižka; arh. SZSO, SKZS, SP; IzvTrst 1948–75; Jambor, razne št., mdr. Delavni Lev (Vinko Ozbič), Zgodovina Slov. tržaških skavtov. Jambor 1971–72, št. 3, 4, 5, 9; Ivan Prijatelj-Marijan Marolt, Naše šolstvo v Italiji v dobi begunstva, ZbSS 1952, 181–92 s sl.; Umrl je prof. I. T., NL 15. jul. 1982; Prof. I. T., PDk 16. jul. 1982 s sl.; Prof. I. T., Gosp 16. jul. 1982; Prof. I. T. se je za vedno poslovil, KatG 22. jul. 1982 s sl.; Jambor 1982–83, št. 1, več člankov in sl.; Ivo Jevnikar, Prof. I. T. se je za vedno poslovil, KolGMD 1983, 139–41 s sl.; Mauro Leban-Aleš Lojk, Mali skavtski priročnik, Gor. 1983, trž. izdaja, 13–15 (Ivo Jevnikar); T-ev portret F. Miheliča (22. jun. 1951) pri hčerki Renati.

ij