Thanner, Gian Paolo (med 1475 in 1480–okoli 1560)

Thanner (Tonar, Tonnar, Tanner) Gian Paolo (Giampaulo, Zuan Paulo), furlanski slikar in rezbar zgodnj. 16. stol., ki je slikal tudi na Slov. Morda je bil sin, gotovo pa ne učenec precej kvalitetnejšega slikarja in rezbarja Leonarda (sina Gerarda T-ja iz bavarsk. Landshuta, zato tudi »Tedesco«, ki se je udomačil v Furlaniji in u. med 1498–501); T-jeva mati je bila bržčas Furlanka, oblika priimka Tonnar (kot se je sam podpisoval) pa kaže na karnijsko narečno obliko. L. 1501 je menda bival v Čedadu, pozneje se je preselil v Tarcento in se tu oženil.

Najstar. T-jeve freske so datirane z l. 1509, najpozn. z 1538; geografsko je njeg. delo omejeno na osrednjo in vzh. Furlanijo (na sev. do Gemone, na vzh. do Kobariškega kota). Na Furlanskem dozdaj poznamo freske v krajih: Magredis (c. S. Pietro, 1509), Segnacco (S. Eufemia, 1512), Racchiuso (1518?), Laipacco (San Giuseppe, 1524), Ramandolo (S. Giovanni, 1525), Butrio (S. Stephano, 1533), Variano (S. Leonardo, 1533), Nimis (Madonna della Pianella, 1534), Adorgnano (S. Pelagio, 1535), Palazzolo della Stella (c. »del Suffragio«, 1538), Premariacco (S. Mauro, S. Rocco), Camino di Butrio (S. Giacomo), Gemona (S. Maria la Bella), Artegna (S. Martino), Varmo (Sta. Marizza), Primulacco (S. Nicolo), Reana (S. Maria degli Angeli). S tempero slikani olt. tabli sta se ohranili v Ribisu (S. Giacomo) in v Ronchisu di Prestento (S. Urbano, 1514). Nekat. freske so T-ju le pogojno pripisane, druge spet omenjajo arhiv. viri; enako je s plastikami, ki naj bi jih bil 1522 izrezljal za c. S. Floriano v Adorgnanu. Na Slov. poznamo doslej dve T-jevi deli: ok. 1520 je s freskami okrasil prezbit. v c. sv. Andreja na Svinih pri Kobaridu; malo pozneje v pokopal. c. sv. Katarine v Borjani. Neprepričljivo so T-jevemu krogu pripisane freske v Marijini c. na Kontovelu n. Trstom (le slogovno vzporedne T-ju). — V T-jevem delu ne opazimo večjega stilnega razvoja, razen da v poznejših slikarijah kaže večjo kompozicijsko svobodnost in prostorsko zračnost; na splošno ohranja še poznogot., alpski ikonogr. koncept, tega pa povezuje z beneškimi renesanč. stilnimi prvinami ter z ne docela razumljenimi likovnimi novostmi iz kroga Gianfrancesca da Tolmezzo, Pellegrina in Pordenona. Morda je bil vsaj delno njegov učitelj Gian Pietro di San Vito (avtor fresk v c. S. Daniele pri Zuglianu, 1520); na splošno se T. na poljuden način vključuje v furlan. slikar. krog ok. 1510–20. V slov. spomeniškem gradivu je T-jevo delo vabljivo kot primer poljudne renesanse in kot vzporedje s poznim delom slik. Jerneja iz Loke, T-jevega sodobnika v Ben. Sji, najbrž celo tekmeca. Prav freske v Borjani sodijo celo med T-jeve najboljše. V okolici Kobarida smemo pričakovati še novih odkritij. — Prim.: Gius. Marchetti, Sot la nape 1957 (Videm), št. 4, 5–13 (z bibliogr. star. lit.); isti, ib. 1958, št. 2, 1–5; F. Stelè, Umetnost v Primorju. 1960, 83 sl.; isti, Slikarstvo v Sji od 12. do 16. stol. 1969, pass.; isti, ZUZ 1965, 206; Gius. Marchetti, Le chiesette votive del Friuli. Videm 1972, pass.; Gius. Bergamini in C. Mutinelli, Affreschi del Friuli. Videm 1973, XLIV. Cc.

TONNAR Zuan Paulo (v literaturi znan kot Gian Paolo THANNER), slikar in rezbar; sin iz Bavarske izhajajočega rezbarja in freskanta Leonarda Thannerja, poročen s Četinko (Tarčento) Caterino, hčerjo Bernardina del Ponte. Viri ga direktno omenjajo med leti 1499 in 1535 desetkrat, njegovega sina slikarja Francesca Tonero med leti 1520 in 1580, njegov vnuk Zuane Tonar, sin ser Francesca, pa je v virih imenovan v letih od 1540 do 1610. Iz arhivov je moč razbrati, da se je T. ukvarjal s freskantstvom, tabelnim slikarstvom in rezbarstvom. Njegova dela srečujemo po cerkvah med Terom in Nadižo ter v kobariški okolici. Večino predstavljajo stenske slikarije, ki krase še gotsko grajene prezbiterije, slavoločne stene, v nekaj primerih pa tudi ladijske stene. Pri svojem delu se je mojster oklepal tradicionalnega, gotskega načina poslikave; to trditev moremo podpreti z dejstvom, da se je pri krasitvi objektov na slov. ozemlju skušal približati shemi, v gotiki izoblikovanega in dozorelega »kranjskega prezbiterija«. Čeprav je bil T. ikonografsko zagledan še v preteklost, pa ne moremo spregledati, da je po formalni plati težil za dosežki novega časa. Figure je polno in lepotno oblikoval, naslikani prostor je perspektivistično bolj ali manj uspešno nekajkrat iluzionistično poglobil z odpirajočim se pogledom v krajino skozi okensko odprtino upodobljene arhitekture. Mojstra je v duhu renesanse zanimalo tudi vsakdanje življenje okolja, v katerem je živel: »portretiral« je vaščane in ključarja v Laipaccu ter upodobil značilna kmečka opravila v posameznih mesecih v Magredisu. Edina ohranjena tabelna slika (Ribis), ki je prišla izpod T-jevega čopiča, kaže že zgoraj opisane stilne značilnosti. Žal pa o mojstru kot rezbarju ne moremo spregovoriti, saj nam o tej njegovi dejavnosti poroča le arhivski zapis (1522). - Seznam ohranjenih del: Adorgnano, San Pelagio - sign. in dat. 1535; Artagna, San Martino - sign. ni, dat. ni; Borjana, Sv. Katarina - sign. ni, dat. ni; Cannino di Buttrio, San Giacomo - sign. ni, dat. ni; Laipacco, San Giuseppe - sign. in dat. 1524; Magredis, San Pietro - sign. in dat. 1509; Neme (Nimis), stolnica - sign. ni, dat. ni; Primulacco, San Nicolò - sign. ni, dat. ni; Qualso, Sta Maria Assunta - sign. ni, dat. ni; Ramandolo, S. Giovanni Battista - sign. ni, dat. 1534; Racchiuso, San Silvestro - sign. ni, dat. 1518; Reana del Rojale, Sta Maria degli Angeli - sign. ni, dat. ni; Ribis, Sta Maria la Vecchia - sign. ni, dat. ni; San Mauro di Premariacco, San Mauro - sign., dat. ni; Sedlo, Sv. Križ - sign. ni, dat. ni; Svino, Sv. Andrej - sign. ni, dat. ni; Viskorša (Monteaperta), Sta Trinità - sign. ni, dat. ni.

Prim.: A. Morassi, Antica pittura popolare in Val d'Isonzo, Le vie d'Italia, 12/XXIX, 1923, 1335–1342; Fr. Stele, Monumenta artis Slovenicae I, Lj. 1935; Giuseppe Marchetti, Il pittore del coro di Racchiuso, Quaderni della F.A.C.E., I/1, n. 9, jan.-mar. 1956, 3; Isti, Per un piatto di minestra il bravo Maestro Giampaolo dipingeva, La Vita Cattolica, XXXIV, n. 51, 16. dec. 1956, 3; Isti, Gian Paolo Thanner, pittore e intagliatore in Friuli, Sot la nape, IX/4, Udine 1957, 8; Isti, Ancora pittura di Gian Paolo Thanner, Sot la nape, X/2, Udine 1958, 2; Fr. Stele, Umetnost v Primorju, Lj. 1960, 83–84; Sergio Tavano, Affreschi del '400 e del '500 nel Friuli orientale, StudG XXXIV, jul.-dec. 1963, 149; Ksenija Rozman, Slov. slikarstvo od 15. do srede 17. stol. na Slovenskem. Problem prostora, doktorska disertacija, Lj. 1964, 43, 85 (tipkopis); Fr. Stele, Slikarstvo v Sloveniji v XVI. in XVII. stol., ZUZ, n.v., VII, 1965, 206; Emil. Cevc, Slovenska umetnost, Lj. 1966, 75; ELU, IV, Zgb 1966 (v. Svino); KL Sje I, Lj. 1986, 424; Fr. Stele, Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stol., Lj. 1969, 113, 148; Luc Menaše, Evropski umetnostno zgod. leksikon, Lj. 1971 (v. Svino); Fr. Stele, Gotsko stensko slikarstvo, Ars Sloveniae, Lj. 1972, XXI; Jure Mikuž, Slikarstvo hrvaške skupine v 16. stol. na Slovenskem, ZUZ, n.v., X, 1973, 21; Vilma Praprotnik, Ornamentika slikanih okvirov v srednjeveškem slikarstvu v Sloveniji, ZUZ, n.v., X, 1973, 54; Alberto Rizzi, Novità su Gian Paolo Thanner pittore »popolaresco« del '500 in Friuli, Sot la nape, XXX/3–4, Udine 1978, 77; Italo Dreosto, La chiesa di S. Pelagio in Adorgnano di Tricesimo, Udine 1979, 24; Mojca Jenko Uršič, Zuan Paulo Tonnar, ZUZ, n.v., XVIII, 1982, 17–21; Lucia Treu, Tappe significative dell'itinerario artistico di Gian Paolo Thanner, Arte in Friuli, Arte a Trieste, Udine 1986, vol. 9, 57–65.

M. Ur.