Dolničar pl. Thalberg, Janez Krstnik (okoli 1626–1692)

Thalnitscher (do 1688 Dolnitscher, Dolnizher) Janez Krstnik, lj. mestni sodnik in župan, v Lj. r. ok. 5. (krščen 7.) jun. 1626 čevljarju Gašperju ter Katarini r. Sobanth in u. 24. okt. 1692, pokop. v stolnici. — V šentjanškem predmestju (danes Trubarjeva št. 17), kjer je imel T-jev oče pozneje usnjarstvo in trgovino (predniki morda iz Dolnic pri Šentvidu), sta se Gašperju r. še hčeri Marija in Marjeta; T. je verjetno obiskoval nekaj jezuit. šol v Lj., po očetovi smrti (2. marca 1645) pa 5. jun. 1646 odpotoval na Dunaj, kjer se je v razl. službah pri raznih gospodarjih in na potovanjih izobrazil ter olikal. Svoje vtise si je zapisoval v žepni zapisnik, kroniko, ki sta jo nadaljevala sin Janez Gregor (gl. čl.) ter vnuk Jožef Anton, in je danes pomemben zgod. vir. V Lj. se je T. vrnil 4. nov. 1648, nasl. l. se por. z Marijo Ano, hčerjo lj. župana Ludv. Schönlebna (SBL III, 240); rodilo se jima je 6 otrok: Ana Katarina (27. sept. 1650, por. 1. okt. 1668 z Blažem Snedizem); Marija Magdalena (10. avg. 1652, por. s Fr. Karlom Schwizenom, SBL III, 255; u. 10. jan. 1713); Janez Gregor (gl. čl.); Friderik (20. febr. 1657, u. 7. jul. 1658); Rozalija (5. maja 1658, por. 15. sept. 1678 z Jan. Jožefom v. Gaionzellom, članom Dizm. bratovšč., u. 22. jun. 1715); Janez Anton (gl. čl.).

Že 1651 je bil T. sprejet v meščan. zvezo, nato v mestni službi napredoval: 1652 postal član mestn. zunanjega sveta, 1654–6 nižji špitalski pristav, 1656 član notr. mestn. sveta. Kot prvi blagajnik (1659–61) je 1660 sodeloval pri sprejemu novega cesarja Leopolda I. (slavnost opisal v kroniki), 1663–4 bil izvoljen za mestn. sodnika (govor ob odpovedi gl. MMK 1904, 12), 1667–70 ponovno, ob slovesu govoril panegirik v nem. Janez Jurij Kapus, natis preprečil T. (gl. Pohlin 29; rkp v Semen. knjižn.); 1672–6 je bil župan prvič, 1679–82 drugič (gl. Conzeptenbuch, ib.), štiri mesece pred smrtjo pa izvoljen tretjič. Dne 31. dec. 1688 je bil povzdignjen v plemiški stan T. von Thalberg, grb objavil Valvasor IX,119 in XI, 700; l. 1665 je kupil hišo zraven lj. magistrata (Mestni trg 2), ohranil pa še tudi dom. posestvo. Bil je vodja »nemške bratovščine« pri jezuitih (1674– ), 1689 pa je postal član plemiške Dizmove bratovščine (Societas Unitorum) z geslom »Semper fulgebit« in imenom »Der Unversehrte« (prim. biografijo v DAS: Theatrum Memoriae, 21). — Svojo vztrajnost je kazal T. že v vajen. dobi, vnema in vestnost v mestni službi ter velikodušnost, modrost pri svetovanju in odločanju (oznaka v knjigi Dizmove bratovšč.) pa so bile povod, da so T-ju nalagali vedno večje odgovornosti. Po požaru 1660 si je zelo prizadeval za zidavo nove cerkve sv. Florijana (1672), bil njen prvi ključar; tudi načrt za prezidavo magistrata 1679/80 ni nastal brez njeg. vpliva (gl. spis Curia Labac. publica in načrte v družin. zapušč.). Najbrž pod vplivom svaka J. L. Schönlebna (SBL III, 236–40) je poskrbel za izobrazbo dveh sinov ne le doma, temveč tudi v tujini, zlasti Ital. in tako posredno omogočil razvoj baročne umetnostne in zgod. miselnosti ter dejavnosti v Lj. — Verjetno je T. opisal verski obred v Lj. Translatio s. Peregrinae V. et M … Labaci MDCLX, in bitko pri Sisku (rkp. v škAZgb, privez v Hrenovem protokolu I) 1660 (gl. IMK 1894, 202; 1896, 123); Barlè jo pripisuje Jan. Greg. T-ju, kar pa ni verjetno, ker bi bil pisec star šele 15 let. — Prim.: krst., por, in mrl. matice v stolnici Lj.; Dizmova kronika, DAS (prepis, verj. celo original, v Semen. knjižn. Lj.); V. Fabjančič, Lj. sodniki in župani, 577 sl. (MALj); Valvasor VI, 359; X, 376; XI, 703–4; P. Radics, BK 1863, 178 sl.; I. Vrhovec, Lj. meščanje v minulih stoletjih. 1886, 74–5; V. Steska, DS 1901, 517 sl.; P. Radics, MMK 1903, 25 (druž. kronika; rkp danes ni več v razvidu); J 1926, št. 127; V. Fabjančič, GMDS 1944/5, 97, 98, 100; S. Vilfan, Zgod. lj. mestne hiše. 1958, 72–3. Slk.