Dolničar pl. Thalberg, Janez Gregor (1655–1719)

Thalnitscher (do 1688 Dolnizher ali Dolnitscher) Janez Gregor, kronist, zgodovinar in pravnik, v Lj. r. 10. marca 1655 in u. 3. okt. 1719 (na Viču), pok. pri frančišk. (današnji Vodnikov trg), epitaf gl. DS 1901, 522; brat Janeza Antona (gl. čl.). Štud. je najprej pri jezuitih v Lj., od 1673 v Gradcu, kjer je dosegel naslov magistra svobodnih ved in filoz.; 30. nov. 1675 se je v Ingolstadtu vpisal kot nastopni jurist, 25. jun. 1677 pa dobil pismeno potrdilo o 2-letnem študiju, 21. jun. 1679 postal v Bologni doktor obojnega prava. Oče je T-ju omogočil, da je nekaj let potoval po Italiji, spoznaval znanstv. in umetn. življenje (morda po nasvetu strica J. L. Schönlebna, SBL III, 236–40), v Lj. se dokončno vrnil 1683, si poiskal nevesto Mar. Vikt. Zanetti v Šk. Loki (poroka 13. febr. 1684). Rodilo se jima je šestero otrok: Aleš Sigismund (gl. čl.); Eleonora Konstancija (r. 23. sept. 1687, u. ok. 1760 kot klarisa sr. Marija Aleksija); Jožef Anton (r. 9. apr. 1690, u. 25. apr. 1759), 1701 dijak pri jezuitih, od 1721 por. z Marijo Ano Lukančič; Marija Roza Angelika (r. 31. jun. 1692, u. 17. jul. 1697); Anton Wolfgang Tobija (r. 20. okt. 1694, u. 26. jul. 1696); Ignacija Felicita (r. 16. avg. 1697, u. 1. jun. 1698); zgodnja smrt zadnjih otrok je T-ju grenila življenje, nazadnje še smrt žene (27. jun. 1699) s še nerojenim zadnjim sinom.

V lj. javno življenje se je T. vključil vsaj 1688: 5. maja je bil ustanovni sestanek nove plemiške družbe Societas Unitorum (= Dizmove bratovščine) pri upravitelju idrij. rudnika W. S. Künpachu, vsaj nasl. l. je postal njen član in tajnik ter skrbel za bratovsko knjigo (vpisoval življenjepise članov). Ob koncu 1688 postal z očetom in bratom vred plemič (von Thalberg), 1689 tajnik pri kranj. vicedom. uradu; 1694 je bil izvoljen za mestu. sindika (notarja), od 1703 zapriseženi sodni svetnik. Med 1707–11 je opravljal tudi službo ekonoma stoln. kapitlja (brat Janez Ant. tedaj stolni dekan). Vzporedno s svojim poklic. delom se je T. posvečal znanosti kot član štev. tujih znanstv. družb: 1679 Acad. Gelatorum v Bologni; 1709 Acad. Arcadum v Rimu; 1710 akademij v Forliju, 1711 Benetkah in Folignu (prim. zapis na koncu Annales Urbis Labac.) in seveda domače Acad. Operosorum, ki jo je 1693 soustanovil (ime: Providus; geslo: Condit in aevum) in družbe juristov (ohranjeni so tiskani govori pri vsakoletn. sestankih kolegija, gl. Miscel.), že 1680 imel tiskan Ex libris (Dolnitscher). — Zadnjih 20 let življenja je vestno (a ne preveč sistematično) zapisoval lj. mestne, cerkv. in umetn. dogodke, za slov. zgod. znanost ohranil mnogo dragocenih podatkov, v Miscellanea Thalbergica (6 zvezkov) pa zbral in ohranil nad 200 drobnih, lat., nem. in ital. tiskov, med njimi nekaj unikatov. Po T-evi smrti je sin Jožef Ant. podedoval hišo na Mestn. trgu (zraven magistrata), po njeg. smrti 1759 pa je prešla v last lj. klaris, kjer je živela kot redovnica sestra Eleon. Konstancija. Po njeni smrti je samostan prodal hišo lj. magistratu, rkpi in knjige (nad 300 del v seznamu iz l. 1692; drugi sestavljen po smrti Jožefa Ant.) so po smrti dediča prišli v tedanjo javno škofij., danes Semen. knjižnico (gl. oporoko v IMK 1909, 159–61).

Spisi, pretežno rkp (v Semen. knjižn. Lj., gl. tam št. 5–11, 14–6, 17 a, 18–20, 22): 1. prevod iz ital. (v nem. priročni beležnici) prvih poglavij knjižice o družbi Lesina (= Hvar?). Benetke 1677, datiran v Lj. 23. maja 1680. V isti beležnici so pod nasl. Discursus politicus de bono statu et requisitis excollendae et qualificandae Civitatis Labac., Metrop. Carn. drobni lat. zapisi in načrti o življ. in kulturi Lj. (delno obj. v IMK 1895, 86; 1896, 47; DS 1901, 523); 2. pisanje družinske kronike od 1684 dalje (oče prepustil T-ju po njeg. poroki), nem. rkp, danes ni v razvidu (obj. Radics v MMK 1903, 25–7, 137–52; 1904, 3–13), med družin. dogodke pomešani tudi nekat. javni; 3. Theatrum Memoriae Nobilis ac Almae Societatis Unitorum, Das ist Schaubühne od. Gedächtnis d. Adelichen u. Gottseeligen Ges. d. Vereinigten …, od 1688 dalje, ko je bila Dizm. bratovšč. ustanov., jo je kot tajnik pisal v nem. Ob vstopu novega člana je vpisal ime in poklic, pri nekat. tudi nekaj biogr. podatkov (včasih samo na liste), po njeg. smrti pa popisal življenje v celoti. Vseh začetih biogr. je 55, zadnja M. Grbca (u. 1718, SBL I, 245–7); v glavni bratovski knjigi (DAS) z grbi vseh članov se biogr. (33) popolnoma ne ujemajo s T-jevo knjigo (obj. MHK 1852, 27; BK 1864, 31 sl.), njegovo vestnost pa potrjuje dejstvo, da so drugi tajniki za T-jem vpisovali le imena novih članov, dali naslikati tudi grbe, liste za biogr. pa pustili prazne (gl. št. 15); 4. Cypressus seu Epitaphia Labacensis, prvi poskus sistemat. zbiranja lj. zgod. gradiva z namenom poznejše objave (prvih 21 str. manjka, njih. nahajališče neugotovljivo). V l. 1688–91 tu zapisoval lat. in nem. napise razl. nagrobnikov v lj. cerkvah ali tudi drugod ali tudi tiste, ki jih je sestavil sam. Podobna vsebina je tudi v drugih T-jevih rkp (deloma obj. MHK 1859, 81; 1860, 47 sl.; DS 1901, 581); 5. lat. posvetilo v verzih za Valvasorjevo Die Ehre d. Herzogthums Crain. 1689; 6. De Terraemotu Labaci … observato, izšlo v zborniku akademije Naturae Curiosum (Dec. II. Annus nonnus). Nürnberg 1691, 423–7, poročilo oz. razmišljanje o potresu v Lj. in okolici 4. dec. 1690, 19. febr. in nasl. dni 1691; v drugih letnikih tega zbornika je M. Grbec objavljal svoje ugotovitve. Grbčeva 2. žena Ana Katar. Schwizen (SBL III, 255) je bila T-jeva nečakinja; 7. Marianale Carn. seu Icones miraculis clarae Magnae Dei Matris Mariae inclyti Ducatus Carn. 1691, nedokončan droban zvezčič z nem. popisom lj. in podežel. Marijinih podob oz. božjih poti (izvl. obj. v IMK 1899, 119–24); 8. Rivus Lachrymarum … Das ist Tränenbuch … 1692, nem. molitvenik oz. priročnik za romarje križ. pota od stolnice do božjega groba v Štepanji vasi (anon., kot svoje delo ga navaja v Ectyponu); 9. lat. posvetilo v Grbčevem Intricatum extricatum medicum. 1692; 10. Antiquitates Urbis Labacensis. 1693, dva izv. ohranjena (rkp št. 8 z dopolnili; št. 7 krajši; št. 9 iz l. 1695: Antiquitatum Labac. Epitome, je še bolj okrajšan in zelo nepopoln). Prvi rkp št. 8, ki je na videz lepši, je objavil A. von Premerstein v Jheft d. oesterr. Archäolog. Institutes 1902, 7–32 (ocena IMK 1902); T. je na podlagi izkopanih rim. kamnov dokazal in potrdil ugotovitve strica J. L. Schönlebna, da je bila rim. Emona na mestu sedanje Lj.; 11. lat. posvetilo (novo) za Grbčevo Chronologiae medicae annus primus. 1699; 12. Cathedralis Basilicae Labacensis Historia, začeto 1701, najbolj znano delo v lat. Celoten popis stare gotske stolnice, kronist. spremljava zidanja nove, baročne; v rkp je vključena vrsta pregledov za zgod. lj. škofije in opis okoli stoječih stavb, obj. v Laib. Diözesanblatt 1882 (natis je nepopoln, nezanesljiv, brez dodatnih beležk, kritična izd. se pripravlja za SAZU); pomembnost spisa spoznal že Radics (BK 1863, 196; LMS 1880, 32), spodbujal je k natisu; o T-jevem umetn. nazoru je pisal St. Vurnik (ZUZ 1928, 8), o vplivih pa Fr. Ks. Lukman (ib. 1951, 185); 13. Annales Urbis Labacensis … Das ist Jahrs-Geschichten d. Fürstl. Haubstadt Laybach. 1701–8, drugo, najbolj znano delo, v nem., kronika v zvezi z Lj. od 1660–700 in 1700–18, ki vsebuje dogodke iz drž., verskega in duhovn. življenja, podatke o zabavi in gospodarstvu, rojstvih in smrtih, z vrsto krajših sestavkov razl. zgod. vsebine na koncu, bistveno obj. v IMK 1901, 18 sl.; 1902, 50–7; 14. Topographica Descriptio Antiquissimae Urbis Labac. 1701 (obsežno zastavljeno delo, ostalo v načrtu, a še ta ohranjen le fragmentarno); 15. Disma Philogia. Lj. 1708, tiskan priročnik Dizmove bratovšč., čigar avtor je skoraj gotovo T. (popis ustanovitve in namen plemiške družbe, v nem., s pravili in razpravo o sv. Dizmu, molitvenikom ter seznamom vseh dotedanjih članov: 70, od tega že 20 umrlih, s kratkimi podatki o vsakem izmed njih; izvod v Knjižnici NM, sign. 5364); 16. Nucleus Selectarum Inscriptionum Veterum et Novarum. 1709 (nekakšen izvleček iz del Cypressus, Antiquitates in Historia; štev. 4, 10, 12); 17. več manjših rkp v zvezi z novim semeniščem ali Colleg. Carolinum Nobilium: Instructio eorum, qui adolescentes Collegio Carolino committere voluerint (v lat., ital. in nem.); Inscriptiones Collegii Carolini Nobilium; Descriptio Coll. Carol. Nobilium Labac.; Discursus privatus … de neo erecto Coll. Carol. (obj. Carn. 1917, 139–43); Nomina DD Magistrorum, qui nobilibus Exercitiis DD convictores Coll. Carol. instruunt. Na podlagi teh neuradnih del in zaradi T-jeve avtoritete so zgodovinarji lj. semenišča večkrat napačno poročali o najstar. zgod. te ustanove (npr. J. Kulavic v zborniku H. Zschokke, Die theol. Studien u. Anstalten d. kath. Kirche in Oesterr. Wien-Leipzig 1894, 803–16, gl. popravke v Kron 1959, 90–5); 18. skupina manjših spisov v zvezi z Akad. operozov: Statuta nec Nomina, Agnomina, Patria DD Academicorum Nobilis ac Eruditiae Acad. Operosorum Labac. 1714; Syllabus DD Academicorum, qui quodcumque opus Academico Nomine typis ediderunt. 1695–716, obe besedili najprej v franč. arhivu, zato obj. H. Bren, Carn. 1918, 205–17; 19. Epitome Chronologica. Lj. 1714, edini večji T-jev tisk, so v lat. zapisani važni podatki za Lj. od začetka (stvarjenja) sveta do 1714 (v naslovu napačno: do 1704) z dodatkom seznamov razl. zanimivosti. Zaradi nekat. netočnih navedb (staro zgod. povzel po Schönlebnu) in verj. tiskarskih napak v knjigi so T-jevo delo cenili zelo nizko (gl. V. Klun, MHK 1857, 49), šele Radics mu je dal pravo mesto. Izvodu v Semen. knjižn. je priključeno še nadaljevanje za l. 1751–86, Erbergovemu v Knjižnici NM pa za l. 1716–68 (obj. v IMK 1909, 153); 20. Bibliotheca Labacensis publica ali Ectypon Bibliothecae Publicae Labac. 1715 (studio et opere Joannis Fortunati Mengini Labacensis, psevd.) je lat. biobibliografsko delo, kjer z erotematično metodo v obliki dialoga vodi učitelj učenca po novi lj. javni knjižnici in mu predstavi življenje in delo razl. kulturnih in znanstv. ustvarjalcev kranj. dežele. 190 avtorjev je T. razvrstil po strokah v 18 skupin, o vsakem podal vsaj nekaj biografije ter naslove del, tiskanih in rkpnih; Ectypon obsega tudi ustanovno listino knjižnice (današnje Semen.) iz 1701, opis notranje ureditve pa je le T-jev načrt, ker so knjige uredili šele po 1725; glavno vsebino je obj. Steska (IMK 1900, 134 sl.), zato so ga pisci člankov za SBL lahko črpali, Fr. Ks. Lukman (SBL I, 685) pa je znova priobčil seznam vseh imen (ZUZ 1959, 469–76); 21. Vita Joannis Antonii a Thalberg Labacensis, nedokončan lat. življenjepis brata dekana (21 poglavij); Vita B. Hieronymi (Babneri) Labacensis (r. 1597 v Lj., u. 1628 v Fermu, It.). — V Semen. knjižn. je razen teh ohranjenih več manjših zapiskov, načrtov in podatkov, zlasti o znanstv. življenju njeg. dobe, nekatere je obj. Steska v KO (1899, 76–9), IMK (1900, 83), ZUZ (1926, 34), mdr. osnutke za univ. v Lj., pravila razl. akademij itd. T. sam med svojimi spisi pa še našteje: Patrocinium Labacense. 1689 (tisk); Historia belli Forojuliensis. 1689; Aquila Austriaca triumphans. 1698; Thesaurus Labacensium Caelestis seu Exercitia pietatis Archiconfraternitatis Ss. Corporis Christi. 1711 ali 1713; Rerum Labacensium libri quinque (Steska, DS 1901, 585, sodi, da so ostanki tega rkp v sedanjem rkp št. 14); Cronicon Urbis Labacensis idiomate germanico; Corona illustrium ac eruditorum virorum inclyti Gentis Carnioliae; Savus fluvius, ki pa danes niso v razvidu. Radics (BK 1863, 199) še navaja, da je T. napisal zgod. lj. škofije za Vinc. Coronellija, Historia Sacra Episcopatuum totius orbis.

Prim.: lj. stolne matice (krstne, por., mrl.); T-jevi rkp. v Semen. knjižn. Lj.; Cvetko I, 62, 217, 249 sl.; Dimitz IV, 114, 126–7; EJ III, 46; Kidrič, Zgod. 106, 107, 124–6, 129, 469; Pohlin 54; Wurzbach 44, 132; A. T. Linhart, Versuch einer Gesch. von Krain … II. 1791; F. X. Richter, Archiv f. Geogr., Historie, Staats- u. Kriegskunst 1817, 318–9; IMK 1899, 26 (matrikule univ. v Münchnu); 1900, 37–45, 77–94; MMK 1903, 25 sl. (kronika T-jeve družine); V. Steska, DS 1901, 517–26, 581–6; IMK 1909, 159–61 (oporoka); Sergej Vilfan, Zgod. lj. mestne hiše. 1958; D. Cvetko, Acad. Philharm. Labac. 1962, 7 sl.; Leksikon pisaca Jsle. I. 1972, 657–8; Marija Pirjevec, Kult. delo Akad. operosorum in njeni stiki z rimsko Arkadijo. Izv. sred. šol na trž. ozemlju 1972/3. Trst 1973, 3 sl. — Slika: E. Bäck, bakrorez 1700, vlepljen v Historia Cath. Eccl. Labac. (rkp 5, Semen. knjižn. Lj.), obj. DS 1901, 519; Erberg, Sammlung von Portraiten … št. 126 (NUK, Ms 1044). Slk.