Dolničar pl. Thalberg, Aleš Žiga (1685–1708)

Thalnitscher (Dolničar) Aleš Sigismund, strokovni pisec, r. 5. avg. 1685 v Lj. juristu ter zgodovinarju Janezu Gregorju (gl. čl.) in Mariji Viktoriji r. Zanetti, u. 6. okt. 1708 v Neaplju (pok. v dominik. c. S. Catharina alle Fornelle). V l. 1695–701 je obiskoval gimn. v Lj., zadnje leto kot 16-letni retor javno nastopil z govorom (Cithara in coelum translata … tisk. 1701) v čast sv. Ivonu na letni slavnosti juridičnega društva. Šolanje v Lj. je izpričano s knjigami, ki jih je dobil kot šol. darila. Sodeloval je tudi v jezuit. šol. dramah (vsaj 1701). Z očetom sta 1703 potovala v Gor., Benetke in Padovo, tedaj se že bil preselil štud. fiziko v Gor. (2. filoz. letnik), od koder so ohranjeni T-jevi zapiski predavanj prof. Jan. Thullnerja (gl. čl.); vsaj nov. 1704 je bil že v Perugii, kjer je 1704–7 štud. pravo (gl. očetove biogr. podatke ter diplomo doktorata obojnega prava z dne 12. avg. 1707, Semen. knjižn. Lj.), a obiskoval tudi predavanja iz teologije. Študij v tem mestu je nedvomno izbral zato, ker je tu od 1701 živel upokojeni prejšnji lj. škof Žiga K. Herberstein (SBL I, 314), s katerim so T-ji sodelovali pri znanstv. in umetnostnem prenavljanju Lj. V l. 1707–8 je štud. v Rimu, 10. sept. 1708 potoval na ogled Neaplja, kjer ga je napadla mrzlica in je u.

T-jevi rkp zapiski pričajo, da se je v prostem času z vso vnemo ukvarjal s študijem risanja ter umetnosti, zlasti cerkv. arhitekture, pri čemer mu je bil oče prvi mentor. Skupaj sta potovala (Benetke), ohranjeni pa so načrti za ustanovitev umetnostne in risar. akademije v Lj. (gl. IMK 1900, 82–4); morda je T. namenil sinu vodstvo in delo na teh akademijah, zato mu omogočal izobrazbo v Perugii, v Rimu (Acad. Delineationis), kjer se je vadil v risanju in postal član rim. akademije Arkadov. V pismih je očetu svetoval glede zidave lj. stolnice, ki jo je vodil stric Janez Anton T. (gl. čl.); v ohranjenih zvezkih je veliko natančnih risb in opisov cerkva, ki jih je T. obiskal. Naučil se je tudi rezati v baker, alegorija Lj. je obj. v Epitome chronologica (ZUZ 1951, 143). Pri opisovanju umetnostnih spomenikov T. ni bil hladen in nepristranski opazovalec, ampak je vedno skušal zavzeti do predmeta oseben odnos; bil je naš prvi resnično umetnostno zainteresiran pisatelj (ZUZ 1951, 154; 1957, 32). Razen govora (gl. zg.) je T. objavil Encomium vitae agrestis. Benetke 1713 (po Thalnitscherjevem Ectyponu), ki zdaj ni v razvidu. Od rkp pa hrani Semen. knjižnica v Lj.: 1) 9 zvezkov s šolskimi in potop. zapisi; 2) Tractatus praeliminaris ad Horographiam; 3) Philosophiae peripateticae Tract. III (oba iz Gor.); 4) Descriptio Urbis Patavinae. 1703; 5) Descriptio Nobilissimae Urbis Venetiae. 1703; 6) Horologia ex selecta gnomonica Universali. 1704; 7) De augustissimo Dominicae Incarnationis mysterio tractatus theologicus. Perusiae 1705; 8) Ichnographica descriptio Augustae Perugiae. 1707; 9) Panegyris in Laudem Divi Gregorii Ducis Caelestis militiae. ib. 1707; 10) Descriptiones rariorum templorum Venetiis; 11) Elucubrationes optico-architectonicae; razen teh je oče v seznamih (Ectypon in Miscell. II) sinovih spisov navedel še: Sylva variae eruditionis, pro Suadae alumnis. 1702; Manipulus selectarum Eclogarum. 1702; Itinerarium Forojuliense, quo Vtinum, Civitas Forojulii, Palma nova etc … 1703; Antiquitates Aquilejenses. 1704; Architecturae nobilioris et Prospectivae principia. 1704; Diss. de Precibus primarii Imperii Romae. 1708; Scolion in sex libros Jasonidos; Notae in Q. Sectani Satyras. 1708; Observationes de Variis linguis; Notabiliora Almae Urbis Romae, ki doslej niso v razvidu. — Prim.: krstne matice (lj. stolnica); biogr. gradivo in daril. knjige za šol. uspeh (Semen. knjižn. Lj.); Thalnitscher, Ectypon 101, 105 (IMK 1900, 146); G. Crescimbeni, Notizie istoriche degli Arcadi morti III. Rim 1720, 6–7, 9, 98; V. Steska, IMK 1900, 54; P. Radics, BK 1863, 190; DS 1901, 521–2; M. Pivec-Stelè, ZUZ 1951, 139–55; D. Cvetko, Acad. Philharm. Labac. 1962, 68, 225; Marija Pirjevec, Kult. delo Akad. oper. in njeni stiki z rimsko Arkadijo, Izv. sred. šol na trž. ozemlju 1972/3. Trst 1973, 6–7. Slk.