Testaferrata, Peter Jakob de, baron (1673–1764)

Testaferrata Peter Jakob baron de, mecen, v La Valetti na Malti r. 10. okt. 1673 baronu Pavlu in Beatrici r. Gomerino (?) in tam u. 24. okt. 1764, pok. v druž. grobnici v c. sv. Terezije v Cospicui blizu Valette. Rod izvira iz stare rimske patricijske družine Capoditerro, ki se je naselila na Malti v 15. stol. Kot član malteškega viteškega reda je T. 1698 dobil v užitek redovno posestvo Komenda na Gorenj., 1704 bil ord. in 1715 prišel v Komendo za župnika; 1734 odpoklican v Ital., po službovanju v raznih mestih (Ravenna, Nursia v Umbriji) je postal papežev gubernator v Ascoliju (N. A. Cattani mu je posvetil knjigo Le virtis medicinali salutevola Aqua di Ascoli. 1751), 1753 prišel v Rim na papežev dvor, bil tajnik kongregacije za imenovanje škofov, upok. 1755 pa se je vrnil v r. hišo na Malto.

T. je dohodke posestva v Komendi v veliki meri uporabil za gradnjo in popravilo cerkva, drugih zgradb in za nabavo cerkv. opreme; 1726 je dal: podreti staro župno c. v Komendi (razen zvonika), do 1729 zgradil novo po vzoru lj. stolnice (stavbenik G. Maček, SBL II, 47), mdr. opremo zanjo naročil več slik (pri beneškem slikarju Nikolaju Bambiniju), ji daroval lep baročni plašč, kelih in več relikviarjev; 1736 podreti stari podr. cerkvi na Križu (sv. Pavla) in 1740 v Suhadolah (sv. Klemena) ter zgraditi novi, povsod poleg svojega grba vklesati tudi grb malt. viteškega reda; zgradil je še: 1737 podr. c. sv. Nikolaja v Zapogah; 1738 sv. Magdalene na Pšati pri Cerkljah; kapelo sv. Franč. Ksav. v Mostah; bil velik dobrotnik c. sv. Ane v Tunjicah. — T. je bil silno natančen, varčen gospodar, zato nezadovoljen z zakupniki, ki so po njeg. odhodu upravljali komendsko posest, dokler je ni bil zakupil P. P. Glavar (SBL I, 217–9) v času od svoje ordin. 1744 do preselitve 1766 v Lanšprež; 1751 mu je T. izročil tudi komendsko župnijo in mu bil tudi sicer očetovsko naklonjen, s posredovanjem pri papežu je Glavarju pripomogel do mašn. posvetitve, čeprav je bil nezak. najdenček. Izročilo pri nas in tudi na Malti ter več okoliščin govori za to, da je bil T. Glavarjev oče, vendar je T. sam domnevo odločno zavračal. — Prim.: avtobiografija, zapis P. P. Glavarja (arhiv v Komendi); mrl. knjiga (karmeličanov v Cospicui), Malta; dokument nadškofij. ordinariata v La Valetti (pri župniku V. Demšarju, Komenda); Dimitz IV, 200–1; Stelè, Kamnik 359 sl.; MHK 1848, 29 sl.; I. Vrhovec, LZ 1885, 542 sl.; V. Demšar, KMD 1956, 66–8; I. Pregelj, ID IV. 1964 (Odisej iz Komende), 368 sl. — Slika: neznani avtor, olje na platno iz 1720–5 (župnij. urad Komenda). S. K.