Terčelj, Dušan (1923–2013)

Terčelj Dušan, enolog, r. 7. sept. 1923 v Žapužah pri Ajdovščini zidar. mojstru Angelu in Mariji r. Kožman, živi v Lj. Osnovno šolo je 1929–34 obiskoval v Ajdovščini in Ljubljani, klas. gimnazijo 1934 do 1941 v Šentvidu pri Ljubljani, kot ital. državljan mobiliziran 1942–3 v delav. bataljon Pistoia; po kapitulaciji Ital. pomagal pri ocenjevanju vojne škode Okrož. gospodar. komisiji in OF za Gor. Vipavsko, 1944 matura. Študiral je 1945–50 agronomijo v Zgbu, specializacijo iz enologije opravil v enol. laboratorijih: 1961 v Narbonne, 1964–5 pa v Jonyen-Josas pri Parizu. Služboval je kot enolog pri podjetju Vino Brežice 1950–2, pri Vinar. zadrugi Vipava 1952–9 (tudi upravnik), od 1960 pa je raziskovalec v centr. laboratoriju Kmetij. inšt. Sje v Lj., kjer proučuje metode ugotavljanja žlahtnih in hibrid. sort vina, sodobne fizikalne in kemične postopke stabilizacije sladkih vin, tipizacijo in sortimente ter odnose razl. stadijev zrelosti grozdja, sestav mošta in vin, posebej še vinske kvalitete v primor. vinskih okoliših. Udeležil se je več enoloških in prehrambenih kongresov in o njih poročal 1967 v Ohridu in Zgbu, 1968 v Bukarešti, 1973, 1974, 1975 v Lj., 1976 v Poreču. — Razprave objavlja (tudi s sodel. E. Adamič, J. Pintar, R. Turkom) v dom. časopisih: Sodobno kmetijstvo (1969), Arhiv (Bgd 1964), Agron. glasnik (1966, 1970), Vina i vinogorja Jsl. Zgb 1969, Vinogradarstvo i vinarstvo (1968), v publikacijah Kmet. inšt. Sje (npr. o značilnostih dolenjskega cvička, 1974) in tujih: Annales de Technologie agricole (1965: Étude des composés azotés du vin; 1966: La diminution des composés azotés dans le vin par differents collages), Mitt. f. Rebe u. Weine (1966) itd. — Je član mednar. združenja raziskovalcev polifenolov (Groupe polyfenols). — Prim.: person. arhiv Kmetij. inšt. Sje, Lj.; Objave Kmetij. inšt. Sje 1958, 60; Ko je ko u Jsli. 1970, 1073 (popravi r. kraj); LDk 1979, št. 308 (s sliko). Adč.

TERČELJ Dušan, enolog, r. 7. sept. 1923 v Žapužah pri Ajdovščini, živi v Lj. Oče Angel, zidarski mojster, mati Marija Kožman. Osn. š. v Ajdovščini in Lj. (1929–34), klas. gimn. v Šentvidu nad Lj. (1934-41). Kot it. državljan je bil mobiliziran v delavski bataljon Pistoia (1942–43); maturiral je 1944. Agronomske vede je študiral v Zgbu (1945–50); specializacijo iz enologije je opravil v enoloških laboratorijih v Narbonne (1961) in v Jony-en-Josas pri Parizu (1964–65). Magisterij iz enologije je opravil 5. jun. 1981, za doktorja znanosti pa je bil promoviran na U v Zgbu 19. mar. 1985 z disertacijo Vpliv vinijikacije in običajno utečene vinifikacije na gibanje barvnih snovi in organoleptične lastnosti kraškega terana. Služboval je kot enolog pri podjetju Vino Brežice (1950–52), pri Vinarski zadrugi Vipava kot enolog in upravnik (1952–59), od 1960 pa je bil raziskovalec, višji raziskovalec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik v Centralnem laboratoriju Kmetij. inšt. Sje v Lj., kjer proučuje metode žlahtnih in hibridnih sort grozdja in vina, sodobne fizikalne in kemijske postopke stabilizacije sladkih vin, tipizacijo in sortimente ter odnose različnih stadijev zrelosti grozdja, sestav mošta in vin, posebej še sortimente in vinske kvalitete v primor. vinskih okoliših. Objavil je blizu 120 razprav, poročil, prikazov in drugih prispevkov, med njimi so značilni naslednji: Organizacija trsničarske proizvodnje v Slov. Prim., SVV 1959, 10–11, 591–93; Biološka stabilizacija sladkih vin s sorbično kislino in dietilestrom piroogljikove kisline (DPK), SocK 1965, 12, 286; Trsni izbor na Vipavskem, SodK 1969, 10, 622–23 in Sreč. 4/1969, št. 20, 62–63; Primerne sorte za sestavo »Vipavca«, SodK 1968, 8, 55–58; Lastnosti značilnih vrst prim. vin, SodK 11, 1970, 10, 460–62; Vinarstvo na Vipavskem, SodK 5, 1972, 1, 39–40; Nekatere tehnološke značilnosti vinskih sort grozdja na Prim. in v Posavju, SodK 1972, 2, 90–93; Raziskovolno delo Kmetijskega inštituta Sje o vinarstvu na Prim., SodK 1974, 8, 399–400; Pogoji proizvodnje kakovostnih vin v prim. vinorodnem rajonu, SodK 2, 1976, 112–14; Proizvodnja kakovostnega belega vina v prim. rajonu, SodK 10, 1977, 4, 178–80 (soavtor Janko Kosovel); Ekstrakcija barvnih snovi iz rdečih sort grozdja s pomočjo pektolitičnih encimov, Nova proizvodnja 33, 1982, 3–4, 27–29; Vrtovčevi pogledi na kletarstvo, GorLtk 1984, 27–52. - Nekatere razprave je objavil s sodelavci: Elizabeto Adamič, Jano Pintar, Rudolfom Turkom... v časopisih: Sodobno kmetijstvo (Lj.), Arhiv (Bgd), Agromonski glasnik (Zgb), Vina i vinogorja Jsle (Zgb), Telex in v posebnih publikacijah Kmetij. inšt. Sje ter v tujih publikacijah in kongresnih zbornikih: Annales de Technologie agricole (1965 Étude des composés azotés du vin; 1966 La diminution des composés azotés dans le vin par differents collages); Mitteilung für Rebe und Weine 1966 itd. - Udeležil se je več enoloških, vinogradniških in živilskih znanstvenih prireditev in na njih poročal: 1967 v Ohridu in Zgbu, 1968 v Bukarešti, 1973, 1974, 1975 v Lj., 1976 v Poreču. - T. je član mednarodnega združenja raziskovalcev polifenolov (Groupe polyfenols).

Prim.: Personalni arhiv Kmetij inšt. Sje v Lj.; Objave Kmetij. inšt. Sje v Lj. 1958, 60; Kojeko 1970, 1073 (popravi roj. kraj); LDk 1979, št. 308 s sl.; SBL IV, 57–58; 85 let Kmetij. inšt. Sje 1898–1983, Lj. 1983, 112, 129.

Adč.