Teplý, Bogo (1900–1979)

Teplý Bogo, zgodovinar, muzealec in družbeni delavec, r. 10. jan. 1900 v Veliki Loki pri Trebnjem železn. revizorju Konradu in Josipini r. Jerele (brat Ermina, gl. čl.), u. 13. jul. 1979 v Mrbu, pokopan v Lj. Osn. šolo je obiskoval 1906–10 v Kranju, tu 6 razr. gimn. 1910–6, zadnja 2 razr. 1916–8 (z mat.) pa v Nov. mestu. Slavistiko in zgod. je štud. 1918–9 na fil. fak. v Zgbu, 1919–22 v Lj., 1927 dipl., prof. izpit je opravil 1930. Službovanja: v Mrbu 1922–6 na realki (predm. učitelj), 1928–41 in 1946–50 na klas. gimn. (prof.), vmes 1945–6 na žen. nižji gimn.; v Mur. Soboti je bil 1926–8 suplent na real. gimn., v Lj. pa 1941–5 prof. na 4. moški real. gimn. Jul. 1946 je prevzel ravnateljske posle v mrb Pokrajinskem muzeju, od 1950–63, ko je šel v pokoj, je bil njegov ravnatelj. V l. 1951–4 je organizacijsko vodil preureditev Umetn. galerije in 1959 bil v. d. ravnatelja Zavoda za spomeniško varstvo v Mrbu. — T. je bil član: plenumov Društva muzealcev Sje; Zveze muzej. društev Jsle; 1957–62 jsl odbora mednar. komisije za muzeje pri UNESCU; v času službovanja v Muzeju je bil tudi odbornik mrb Turist. in olepševaln. društva ter Turist. zveze. — Prejel je odlikovanja: 1950 red dela III. stopnje; 1966 red zaslug za narod s srebrnimi žarki; 1978 red dela z rdečo zastavo.

T. se je takoj po končanem študiju vključil v delav. kulturno gibanje v Mrbu in Lj., postal najaktivnejši delavec (štev. predavanja) medvojne dobe v delav. društvih Sje; 1930–4 bil podpreds. Zveze delav. kult. društev Svobod, 1934–5 njen preds. (do razpusta); opisal zgod. delav. gledališča (gl. Delavski oder na Slov. 1964, 78–113). Sicer že od 1928 redno pisal v DPol in mesečnik Svoboda, k poznavanju marksizma in soc. bojev prispeval mdr. razprave: Karl Marx (KCkD 1933, 23–36); Francoska velika revolucija (ib. 1934, 6–29); Revolucionarno leto 1848 (ib. 1935, 70–93); prevode: Max Beer, Splošna zgod. socializma in soc. bojev. 1935–7 (izh. v snopičih); oz. priredil: Naš svetovni nazor. Teorija in razvoj dialekt. materializma. Po Thalheimerju idr. … 1934. V l. 1930–4 je urejal KCkD, izbiral njen založn. program in zanjo prevajal (L. O'Flaherty, Zver se je prebudila. 1932; Ign. Sifone, Fontamara. 1935; A. Koestler, Španski testament. 1939 idr.).

Kot liter. publicist je sodil, da se je po 1. svet. vojni »dotlej po svojih stremljenjih enotna svet. književnost razcepila v dva toka: poleg meščan. književnosti se je istočasno začela razvijati pri vseh narodih tudi izrazito proletarska« (Slov. socialna književnost, KCkD 1930, 97–117), za njene pobudnike pri Slov. je štel A. Aškerca, I. Cankarja, O. Župančiča. V delav. tisku je dajal prednost proletar. pisateljem in pesnikom, kot so od tujih J. London, A. Petzold, I. Silone, U. Sinclair, E. Toller, J. Wolker, a zlasti ruskim: I. Ehrenburg, M. Gorki, V. Ivanov, A. Koževnikov, A. Neverov, od domačih in jsl pa I. Cankar, A. Cesarec, T. Čufar, M. Klopčič, F. Kozar, B. Kreft, L. Kuhar, I. Molek idr. V vrsti člankov in knjiž. kritik obveščal o ruskih, amer., nem., slovaških in češ. novostih ter pojavih socialne literature pri Slov. Zagovarjal je socialno lik. umetnost, opremljal izdaje z grafikami in reprodukcijami tuj. in dom. umetnikov: G. Grosza, K. Kollwitz, M. Liebermanna, F. Masareela, T. Kosa, N. Pirnata, L. Ravnikarja, M. Sedeja. Ob stalni pretnji cenzure si je pomagal z lit. satiro (J. Hašek, M. Zoščenko).

Po l. 1945 se je osredotočil na zgod. slov. literature z izrazitim nagnjenjem k obravnavanju socialne funkcije književnega dela, kar značilno prikažeta razpravi: Odsevi gospodar. in socialnih razmer v stol. pred marčno revolucijo v našem slovstvu (NOja 1952, 145 sl.); Književnost in gospodarstvo … Odsevi kapitalističnega razvoja in meščanskega življenja v naši književnosti v stol. pred marčno revolucijo (ib., 1953, 115 sl.). Pisal je o javnih delavcih (F. Baš, J. Glazer, L. Hauptmann, F. Kidrič, J. Košar, F. Minařik, J. Mravljak, B. Rudolf, F. Šijanec, P. Turner, A. Vončina), ocenjeval zlasti novejše preglede liter. zgod. (mdr. S. Janež, Pregled slov. književnosti, NOja 1954, 249–54, 314–20) in monografije (npr. F. Koblar, S. Gregorčič, NOja 1964, 138–40; A. Slodnjak, Prešernovo življenje, Dialogi 1965, 118–20). Zgod. Štajerske, Mrba in Prekmurja obravnava mdr. v člankih: Dr. F. Kovačič in dr. M. Slavič — njuno delo za Prekmurje (Panonski zbornik 1966, 310–21); Narodnostno življenje pri Lenartu v Slov. goricah pred 1. svet. vojno (Svet med Muro in Dravo. 1968, 474–515); Delo mrb odvetnikov za politični in kulturni napredek slov. naroda v Podravju (Pravnik 1968, 448–88); Politične razmere pri Slov. v 60 l. pretekl. stol. (VMrb 1968, št. 75–90). Pisal je o zgod. bojev za sev. mejo, zgod. kmetijstva, npr.: Razvoj kmetijstva pri nas v stol. pred marčno revolucijo (NOja 1951, 20–30); o muzealstvu in spomeniškem varstvu, mdr.: Pokrajinski muzej v Mrbu se razvija v pravo znanstveno ustanovo (VMrb 1953, št. 281); Slov. kompleksni muzeji (Muzeji, Bgd 1955, 108–14); Delo muzejev v letih 1953–4 (Varstvo spomenikov 1955, 172–8); obj. turist. informacije, npr. Maribor. Ilustrirani vodnik po mestu in okolici. 1955. — Psevd. mdr.: Talpa, Sigma. — Prim.: osebni podatki; Zssl VI, 195–6, 323–4, 428; Delo 1961, št. 113 (s sliko); 1970, št. 10, 12 (s sliko); DL 1967, št. 39–41 (s sliko); 1973, št. 276 (s slikami); F. Verbinc, Filozofski tokovi na Slov. 1967 (kazalo); LDk 1969, št. 108 (s sliko); VMrb 1970, št. 7 (s sliko); 1973, št. 276; 1975, št. 134 (s sliko); 225 let novom. gimn. 1971, 389–90, 436; Argo 1972, 16; NRazgl 1975, 394; VMrb 1978, št. 225 (s sliko); 1979, št. 31 (s sliko), št. 164, 165 (s sliko); Delo 1979, št. 165 (s sliko), 189; C. Gabron-Vuk, Bogo Teplý. Bibliografija. 1977 (rkp. strokovna naloga NUK); S. Vrišer, ZČ 1979. 475–6 (z izbrano bibl.). — Slika: arhiv SBL. Petrè