Tellini, Achille (1866–1938)

Tellini Achille, geolog, v Vidmu (Udine) r. 25. febr. 1866 trgovcu in posestniku Giambattisti in Vittoriji r. Vianelli ter u. 1. okt. 1938. štud. je naravosl. vede na univ. v Torinu in Rimu, kjer je postal asist. v geol.-paleontol. inštitutu; l. 1894 je bil imenovan za prof. naravosl. ved na tehn.-industrij. inštitutu A. Zanon v Vidnu. Kot asist. v Rimu se je ukvarjal z numuliti, ko pa je prišel v Viden, je geol. največ raziskoval pokrajino Furlanijo oz. Beneško Sjo, tako do 14 km dolg odcep soškega ledenika, ki je segal v dolino Nadiže. Zanimala ga je tudi speleologija, hidrologija in klimatologija. Razprave s teh področij je objavil v: In Alto … (Udine): Da Tarcento a Resia. Note geologiche. (1891); Cenni sulla costituzione geologica delle provincie illiriche … (1893); Peregrinazioni speleologiche nel Friuli (1898–9); Ann. Ist. Tecn. (Udine): Intorno alle tracce abbandonate … del fiume Isonzo … (1898); Le acque sotterranee del Friuli e la lora utilizzazione (1898–901); Rivista Geogr. Ital.: Sui mutomenti avvenuti nel corso dei fiumi Isonzo e Natisone … (1898); Atti Ist. Veneto: Carta delle pioggie nelle Alpi Orientali e nel Veneto (1904–5); La distribuzione della neve nelle Alpi Orientali e nel Veneto (1908). — T. je deloval tudi filološko in folkloristično, zbiral je furlanska krajevna imena in jih predstavil na 2 zemljevidih: slovenske kraje beleži predvsem zemljevid Friûl Orientâl (zbirka Archivi de letterature furlane, antighe e moderne, snopič 13–6), San Daniele del Friuli 1929–33; furlanstvo je štel za del širše, »ladinske« etnično-lingvistične skupnosti. Zaradi poudarjanja zvez z Ladinci v Švici je imel težave z ital. oblastmi. V več zvezkih Tesaur de lenge ladine: Trezoro de l'lingva friula (Bologna, 1922–3) je izdal nad 4000 furlan. ljud. pesmi; v spisu Sentimenti ed affetti nella poesia popolare dei ladini nel Friuli. 1924 (samozal.), je duhovito primerjal furlan. in slov. ljud. pesništvo. Da je slednje poznal, priča T-jeva rkp zbirka slov. ljud. pesmi z Benečanskega in Goriškega: zraven prepisov iz objav (Štrekelj, SNP; B. de Courtenay, Materialy dlja južnoslavj. dialektologii i etnografii I. 1895; II. 1904; R. Orel, Slov. nar. pesmi iz Benečije. 1921; Gorenščak-Škur, Luč 1932, 11–28; Steccati, Rivista di lett. Slave 1932, 307 sl.) vsebuje ok. 700 neobj. besedil s prevodi v esperanto; na koncu je tudi tipkan slovarček sloven. besed iz te zbirke. En izvod tega rkp (litograf. razmnož.) je prišel s posredovanjem Iv. Koštiála (SBL I, 536–7) v NUK, zdaj je v Inšt. za slov. narodopisje pri SAZU. — Prim.: dopis G. Perusinija z dne 23. jun. 1949 (arhiv Mtv.); dopis geol. inšt. v Padovi z dne 5. jun. 1967 (arhiv I. R.); A. Penck in E. Brückner, Die Alpen im Eiszeitalter. III. Leipzig 1909, 1028, 1032–5, 1039; C. F. Parona, F. Sacco in R. Battaglia, Materiali per la bibliogr. geologica … dell'Istria … (Mondovi 1923), zv. CXXXIX; NDk 1925, št. 124; Pil., Boll. Soc. Filol. Friulana — Ce fastu? 1938, 305–7; Giuseppe Marchetti, Il Friuli: uomini e tempi. Udine 1959, 514, 782; L. Sereni, Un neofita dell'esperanto A. T., geologo e ricercatore, Messag. Veneto 1966 (Numero spec. 26. 7.), parte 3, 67; M. Matičetov, Barzaletis furlanis à la Boccaccio di A. T., Atti del Congr. ladino (Udine) 1967, 49–61. I. R. + Mtv.

TELLINI Achille, geolog, folklorist, r. 25. febr. 1866 v Vidmu (Udine), u. 1. okt. 1938 prav tam. Oče Giambattista, posestnik in trgovec, mati Vittoria Vianelli. Po študiju naravoslovnih ved na U v Turinu in Rimu je postal najprej asistent na geološko-paleontološkem inštitutu v Rimu, 1894 pa je bil imenovan za prof. naravoslovnih ved na tehn.-industrijskem inštitutu A. Zanon v Vidmu, kjer je opravil vrsto geoloških raziskav v Furlaniji in v Beneški Sloveniji. Tu je med drugim proučeval 14 km dolg odcep soškega ledenika, ki je segal v dolino Nadiže. Delal je tudi na področju speleologije, hidrologije in klimatologije, o čemer je pisal v razpravah: Da Tarcento a Resia. Note geologiche (v In alto,... Udine 1891); Cenni sulla costituzione geologica delle provincie illiriche (1893); Peregrinazioni speleologiche nel Friuli (1898–99). V zbornikih Annali d'Ist. Tecn. (Udine) je objavil razprave: Intorno alle tracce abbandonate ... del fiume Isonzo (1898); Le acque sotterranee del Friuli e la loro utilizzazione (1898–1901); članke je objavljal tudi v Rivista Geogr. Ital.: Sui mutamenti avvenuti nel corso dei fiumi Isonzo e Natisone... (1898); v Atti d'Istit. Veneto: Carta delle piogge nelle Alpi Orientali e nel Veneto (1904–05); La distribuzione della neve nelle Alpi Orientali e nel Veneto (1908). - Pri svojem delu ni zanemaril filologije in folkloristike, saj je zbiral tudi tovrstno gradivo. Zanimive so njegove zbirke slov. krajevnih imen - prim. zemljevid Friûl Orientâl (obj. v zbirki Archivi de letterature furlane, antighe e moderne, snopič 13–16), San Daniele del Friuli 1929–33, V analizi Sentimenti ed affetti nella poesia popolare dei ladini nel Friuli (samozal. 1924) je primerjal furlansko ter slov. ljudsko pesništvo. Imel je svojo zbirko (okr. 700 enot s prevodi v esperanto) slov. ljudskih pesmi, ki jih je prepisal iz objavljenih (npr. Štrekljevih SNP), sam pa jih je nabral na Goriškem ter v Slov. Benečiji; kopijo hrani Inštitut za slov. narodopisje pri SAZU v Lj.

Prim.: SBL IV, 50–51; Ce fastu? (Udine 1938, 305–07); Gius. Marchetti, Il Friuli: uomini e tempi, Udine 1959, 514, 782; L. Sereni, Un neofita dell'esperanto: A. T., geologo e ricercatore, Messaggero Veneto (Numero speciale, 26. jul. 1966); Milko Matičetov, Barzaletis furlanis à la Boccaccio di A. T. (Atti del Congresso ladino, Udine 1967, 49–61).

Jan