Tavzes, Janko (1893–1959)

Tavzes Janko, poštni strokovnjak, prevajalec in leksikograf, r. 23. dec. 1893 v Idriji rudarju Alojzu in Mariji r. Tušek, u. 3. jun. 1959 v Lj. V družini je bilo 10 otrok, od teh brata Fran notar in Mijo načelnik katastra na lj. sodišču. T. je osn. šolo 1899–903, pripravljalni razr. za realko 1903–4 ter realko 1904–11 (z mat.) obiskoval v Idriji, po maturi s posredovanjem E. Gangla (SBL I, 204) stopil 1912 v poštno službo v Trstu, tu opravil tudi poseben poštni tečaj in bil od 1913–37 (z izjemo 1918 in 1930–1, ko je bil vojak na soški fronti oz. inšp. poštne direkcije v Zgbu) pri poštni direkciji v Lj., od pomladi 1931 šef person. odseka, 1932–7 direktor; po upok. se je zaposlil kot učitelj slovenšč. in nemšč. na Christofovem učnem zavodu. — Poleg službe je T. štud. na fil. fak. romanistiko, primerjalno in slov. književnost, 1927 diplomiral, 1929 bil prom. na osnovi dis. Slov. preporod pod Francozi (gl. J 1929, št. 142).

Po l. 1918 je T. sodeloval pri reorganizaciji poštne uprave pri nas, poskrbel za ustaljeno poštno terminologijo, v slov. prevedel več sto nekdanjih avstr. uradnih tiskovin, v času stare Jsle pa še iz shrv. vrsto zakonov, uredb in priročnikov poštne stroke. Sestavil in napisal je: Srpsko-hrv.-franc. obrasci za medjunar. saobračaj pošta, telegrafa i telefona sa rečnikom. Lj. 1928 (samozal., s pomočjo tega uvedel v Lj. poslovanje z inoz. poštami v francošč.); Avtomobilski priročnik za Dravsko banovino in obmejne pokrajine. 1938 (anon., s prilogo Dnevnik vožnje in obratnih stroškov); v rkp je ostala Zgod. slov. poštne znamke. 1953 (tipkopis v knjižn. poštne direkcije Lj.). L. 1921 je bil prvi urednik strok. glasila Poštni glasnik in 1925–9 Okrožnice direkcije pošte in telegrafa v Lj. — Prevajal je predvsem leposl. dela iz francošč., mdr.: E. About, Notarjev nos. 1923, 1931² (popravlj., samozal.); G. de Maupassant, Povesti iz dneva in noči. 1926; H. Béraud, Križi in težave rejenega bratca. 1927 (samozal.); H. de Régnier, Beg. 1928 (samozal.); V. Hugo, Notredamska cerkev v Parizu 1482. 1931, 1943², 1963³; A. Daudet, Pisma iz mojega mlina. 1938, 1967²; A. Dumas-oče, Trije mušketirji. 1944; Dvajset let pozneje. 1953; posebej za SPor pa: J. Roumain, Vladarji rose, 1949, št. 178–217; D. Diderot, Nuna, 1949, št. 231–83; A. Daudet, Tartarin iz Tarascona, 1949, št. 284–306; 1950, št. 1–6; Tartarin v planinah, ib. št. 7–51; H. de Balzac, Gobseck, ib., št. 227–45; iz nemšč.: R. Barbo, Bela krogla. 1935 (iz rkp.); ital.: Pitigrilli, Osemnajstkaratna devica. 1940; shrv.: B. Strika, Karadjordjeva Topola. 1934 (samozal.); norvešč. (prek nemšč.): Th. Heyerdahl, Sončni Tiki. 1951; E. Hesselberg, Kan-Tiki in jaz. 1952. Vsi prevodi so pisani v skrbnem, uglajenem jeziku, veliko si je prizadeval za sočno izražanje. — Napisal je daljši lit. zgod. uvod v franc. knjigo Ch. Nodier, Statistique illyrienne. 1933. Mnogim svojim prevodom je dodal krajše spremne besede z opisom življenja in dela avtorjev. — Sestavil je slovarje: Dizionario italiano-sloveno. 1941; Ital. in slov. poslovni slovar s pismi (Dizion. commerciale sloveno ed italiano con alcune lettere). 1941; Slov.-ital. Slovar. 1941, 1943² (ital.-slov. in slov.-ital. združena). — Prim.: osebni podatki; J 1932, št. 2, 253 (s sliko); 1943, št. 289 (s sliko); A. Munda, Idrijski razgledi 1959, 79; PDk 1967, št. 137. Dbc.

TAVZES Janko, poštni strokovnjak, prevajalec in leksikograf, r. 23. dec. 1893 v Idriji, u. 3. jun. 1959 v Lj. Oče Alojz, rudar, mati Marija Tušek. V družini je bilo 10 otrok, od teh brata Fran notar in Mijo načelnik katastra na lj. sodišču. T. je dovršil realko (1904-11) v Idriji; po maturi je s posredovanjem E. Gangla stopil (1912) v poštno službo v Trstu, opravil poštni tečaj in bil od 1913–37 (le 1918 in 1930–31 je bil vojak na soški fronti oz. inšpektor poštne direkcije v Zgbu) pri poštni direkciji v Lj., od pomladi 1931 šef personalnega odseka, 1932–37 dir. Po upokojitvi se je zaposlil kot učitelj slov. in nem. na Christofovem učnem zavodu. - Poleg službe je T. študiral na Filoz. fak. romanistiko, primerjalno in slov. književnost (diplomiral 1927), 1929 bil promov. na osnovi dis. Slov. preporod pod Francozi (Lj. 1929). Po 1918 je T. sodeloval pri organizaciji poštne uprave v Sji, poskrbel za ustaljeno poštno terminologijo, v slov. prevedel več sto nekdanjih avstr. uradnih tiskovin, iz srbohrv. pa vrsto zakonov, uredb in priročnikov poštne stroke. Sestavil in napisal je: Srpsko-hrv.-franc. obrasci za medjunar. saobračaj pošta, telegrafa i telefona sa rečnikom, Lj. 1928 (samozal.; s pomočjo tega uvedel v Lj. poslovanje s tujimi poštami v franc.); Avtomobilski priročnik za Dravsko banovino in obmejne pokrajine, Lj. 1938 (anonimno, s prilogo Dnevnik vožnje in obratnih stroškov); v rkp. je ostala Zgod. slov. poštne znamke (1953; tipkopis v knjižnici poštne direkcije Lj.). 1921 je bil prvi ur. strok. glasila Poštni glasnik in Okrožnice direkcije pošte in telegrafa v Lj. (1925–29). Prevajal je predvsem leposlovna dela iz franc. mdr.: A. About, Notarjev nos (1923, 1931); G. de Maupassant, Povesti iz dneva in noči (1926); H, Béraud, Križi in težave rejenega bratca (1927, samozal.); H. de Régnier, Beg (1928, samozal.); V. Hugo, Notre-damska cerkev v Parizu 1482 (1931, 1943, 1963); A. Daudet, Pisma iz mojega mlina (1938, 1967); A. Dumas, Trije mušketirji (1944); A. Dumas, Dvajset let pozneje (1953); posebej za SPor pa: J. Roumain, Vladarji rose (1949, št. 178–217); D. Diderot, Nuna (1949, št. 231–83); A. Daudet, Tartarin iz Tarascona (1949, št. 284–306; 1950 št. 1–6); A. Daudet, Tartarin v planinah (1950, št. 7–51);H. de Balzac, Bobseck (1950, št. 227–45); iz nem.: R. Barbo, Bela krogla (1935 iz rkp.); iz it.: Pitigrilli, Osemnajstkaratna devica (1940); iz srbohrv.: B. Strika, Karadjordjeva Topola (1934, samozal.); iz norvešč. (preko nem.): Th. Heyderdahl, Sončni Tiki (1951) in E. Hesselberg, Kon-Tiki in jaz (1952). Vsi prevodi so napisani v skrbnem, uglajenem jeziku, veliko si je prizadeval za sočno izražanje. - Napisal je daljši lit. zgod. uvod v franc. knjigo Ch. Nadier, Statistique illyrienne, 1933. Mnogim svojim prevodom je dodal krajše spremne besede z opisom življenja in dela avtorjev. Sestavil je slovarje: Dizionario italiano-sloveno (1941); Ital. in slov. poslovni slovar s pismi (Dizionario commerciale sloveno ed italiano con alcune lettere), (1941); Slov.-ital. slovar, 1941, 1943 (it.-slov. in slov.-it. združena).

Prim.: SBL IV, 46–47 in tam navedena liter.; avtor se je tesno naslonil na ta članek.

Pšč.