Slovenski biografski leksikon
Tavčar Mara, pesnica in pisateljica, r. 19. jan. 1882 v Vipavi uradniku Ivanu in Mariji r. Putz, u. 7. apr. 1953 v Lj. Osn. šolo je obiskovala v r. kraju, učiteljišče v Lj., 1909 opravila usposobljenostni izpit. Poučevala je 1903–4 v Krašnji, 1904–5 v Podgradu, 1905–7 na Kopanju, 1911–21 v Petrovi vasi pri Črnomlju, 1921–2 v Brezju pri Dobrovi pri Lj., bila zaradi bolehnosti še pred 1926 upok. Ok. 1930 se je preselila v Lj., tu živela zelo borno, posebej še, ker je skrbela za onemoglo mater.
Prvi feljton je T-jeva objavila v SN (1905, št. 52), se nato s pesmijo oglašala v časopisju: Dan, DP, J, Jadranka, L, LZ (1909, 1910, 1912), Mlado J, NR (1938–40), RP, Slov. dom, Slov. gospodinja, Sn (1911, 1912), SN, SŽ (1912–4), UT, V, Zk, ŽS (ponatisi tudi v AM, GN, Nova domovina) in prozo, mdr. v J (1938, št. 116: Ivan Lah; št. 287: Omen. Iz spominov na Iv. Cankarja), Cicibanu (1948/9, 1950/1). Med 1923–36 je popolnoma utihnila. Objavljenih je ok. 90 pesmi in 60 proznih del, tudi pod raznimi psevd., ki danes še vsi niso razrešeni; samost. je izšla knjižica otroških pesmic Biba. Lj. 1943 (ilustr. Oto Gaspari). — T-jeva je pisala preprosto, lahkotno in sproščeno; odlikuje jo ljubezniva šegavost, vedrina in veselje do življenja, ki ga včasih zastre trpek podton. Slog je krepak in živahen, jezik prožen, motivi izvirni, mnogo svoje romantične fabulistike je namenila otrokom. Nekaj njenih pesmi so uglasbili J. Leban (SBL I, 629), Z. Prelovec (ib. II, 488) in D. Švara (ib. III, 739). — Psevd.: Mara Ivanovna, Svetozar Vl. Tavčar, Janez Komatar. — Prim.: SŽ 1926, 99–100; J 1935, št. 17 a; 1940, št. 86; 1942, št. 14 a (s sliko); Tov 1951, 76 (s sliko B. Jakca); Ljudske novice 1953, št. 16; M. Koman, NŽ 1953, 145; SPor 1953, št. 83; Bibl JLZ; P. Zajc, Poljudna zgod. župnije Kopanj. 1970, 54. — Slika: Veselovo gradivo (NUK). Blc.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine