Tavčar, Jurij (1812–1895)

Tavčar Jurij, (»Ljubljanski«), slikar, v Lj. (Rožna ul.) r. 24. apr. 1812 čevljarju Antonu in Mariji r. Snedic ter u. 9. dec. 1895 (mestna ubožnica v Gradišču). Zadnja leta je preživel zapuščen v veliki bedi ter si pomagal s poučevanjem risanja; nekaj časa učil tudi mladega R. Jakopiča (SBL I, 370 do 371).

L. 1856 je »olepšal« ž. c. v Sodražici, zanjo naslikal sv. Antona Pušč. in več drugih slik (N 1857, 28); 1868 pomagal J. Wolfu pri slikanju olt. freske v c. sv. Jakoba v Lj.; poslikal je znamenja (razen 3. in 9.) od lj. c. Šempeter do Marijine c. v Polju, tu napravil tudi križev pot; za Trnkoczyjevo (gl. čl.) lekarno je naslikal sv. Kozma in Damijana, sv. Valentina in še nekega svetnika; kopiral je slike starih mojstrov (npr. za družino Zeschko), loteval se tudi zelo obrtnih del (poslikal sobe v gradu Haasberg pri Planini), slikal izveske, bandera itd. Nekaj časa delal tudi na Hrv. — Več T-jevih slik je v zasebni lasti: kamnosek F. Toman (gl. čl.) je imel sliko simbol kiparstva; v fužinski graščini je bila slika Ladja na morju; v družinski lasti pa miniaturni Avtoportret; več portretov je bilo v Vevčah; nekaj slik hrani NarG. Za člane lj. Društva ostrostrelcev je med 1847–78 naslikal vrsto tarč z alegorično in humoristično vsebino, delno po tujih predlogah (hrani jih Mestni muzej v Lj.). Slikarsko je bil T. dokaj nadarjen, kar kažejo zlasti njegave krajine, dasi so še vedno romantično vedutne, veljal pa je tudi kot spreten portretist. Slogovno je ostajal v mejah poznoromantične tradicije (krajine), zmernega realizma (portreti), pri cerkvenih naročilih pa se je naslonil tudi na nazaren. vzore. Težko življenje mu je omejilo umetnostni razgled in razvoj. Med ljudstvom je bil mnogo manj znan kot njegov idrijski soimenjak (gl. čl.) in ni izključeno, da se ta ali ona slika lj. T-ja pripisuje idrijskemu. — Prim.: r. matice ž. c. sv. Jakoba, Lj.; Steska 292; IMK 1898, 38–40; Rihard Jakopič v besedi. 1947, 100; Poslikane tarče. 1980 (katalog, Mestni muzej v Lj.). Cc.