Tavčar, Franc (1920–2002)

Tavčar Franc-Rok, nar. heroj, generalpolkovnik, r. 6. mar. 1920 v Starih Jaršah pri Lj. delavcu Francu in Mariji r. Dimnik, živi v Lj. Osn. šolo in realko (1931–9) je obiskoval v Lj., med služenjem voj. roka je bil v šoli za rezerv. oficirje. Študij na tehn. fak. mu je onemogočila okupacija 1941. Že 1937 je sodeloval v Društvu kmečkih fantov in deklet, se vključil v delo OF ter jul. 1941 postal član KPS in rajonskega odbora OF Ježica-Tomačevo, tu sodeloval v raznih akcijah. Dne 6. jan. 1942 je odšel v partizane (Šercerjev polbataljon), a se je moral zaradi bolezni vrniti domov; kot ilegalec se je ponovno vključil v OF, organiziral Nar. zaščito, postal član RK KPS Ježica, tu član in vodja skupine VOS. Jul. se je pridružil novoustan. brigadi T. Tomšič, avg. postal namestnik politkomisarja II. bat. V bojih na Dolenj. pozimi 1942/3 se je odlikoval s hrabrostjo in odločnostjo; mar. 1943 po navodilu CK KPS organiziral osvob. gibanje na Primor., v zač. maja pa, ko so formirali brigado S. Gregorčiča, se vanjo vključil in odšel kot politkom. na pohod v Beneško Sjo. Posebno hrabro se je boril (s faš.) na Kovačičevi planini pri Kolovratu, postal komandant II. bat., nato se odlikoval v bojih v Štupici pri Podbonescu, na Špiku in Drnohli, na Stolu in Črnem Vrhu ter drugih krajih Slov. primorja. Jul. je bil imenovan za politkomisarja Gradnikove brigade; ko jo je GŠ NOV in POS poklical na Dol., se je spet spopadla z enotami it. divizije Cacciatori delle Alpi (začela ofenzivo na padročju Krim—Mokrc), v hudih bojih v Krvavi Peči je bil T. 2. sept. težko ranjen. Po kapitulaciji It. je GŠ NOV in POS izdal 13. sept. ukaz o ustanovitvi vojaške oblasti v zaledju, v zač. okt. je bil T. imenovan za komandanta Dolenj. vojn. področja, 1. nov. povišan v majorja. Od dec. 1943—apr. 1944 je bil načelnik odd. za organizacijo zaledja v GŠ NOV in POS, od aprila—septembra opravljal dolžnost namestnika komandanta VII. korpusa, nato bil pomočnik načelnika GŠ NOV in POS, načelnik štaba Vojske državne varnosti ter načelnik štaba Slov. divizije nar. obrambe do konca vojne. T. je pa 1945 ostal v voj. poklicu, 1946 postal komandant 4. divizije KNOJ; 1950/51 študiral na Višji vojaški akademiji v Bgdu in jo 1952 končal. Nato je bil načelnik inženirije šolskega centra v Karlovcu ter 1967–9 načelnik uprave inženirije JLA, pomočnik komandanta ljubljanske arm. oblasti od 1969 do 1971, 1971–72 načelnik štaba lj. armadne oblasti, od nov. 1972 pa je njen poveljnik. — Za izredno požrtvovalnost v boju, za izpričana junaštva in za zasluge v NOB je bil večkrat odlikovan in je prejel mdr.: partizansko spomenico; 1944 red hrabrosti; 1946 red bratstva in enotnosti z zlatim vencem; 1948 red zaslug za narod z zlato zvezdo; 1953 red narodnega heroja; 1953 red za vojne zasluge z veliko zvezdo; 1960 red JLA z zlato zvezdo; 1969 red JLA z lovorjevim vencem; 1975 red jugoslovanske zastave s trakom. — Prim.: EJ VIII, 321; LdP 1953, št. 298; SPor 1953, št. 282; F. Saje, Borec 1955, 155; Zbornik nar. heroja Jsle. Bgd 1957, 795–6; M. Luštek, Prispevki za zgod. del. gibanja 1965, 249, 256; Ko je ko u Jsli. 1970, 1069–70; Delo, 1972, št. 305; J. Vidic, ib. št. 348 (s sliko); Nar. armija 1972, št. 1737; I. Tominc, Naša obramba 1972, št. 12; Naša vojska 1972, št. 22. Krall

TAVČAR Franc, part. borec, narodni heroj, r. 6. mar. 1920 v Starih Jaršah pri Lj., živi v Lj. Oče Franc, delavec, mati Marija Dimnik, gospodinja. Osn. š. in realka v Lj. (1931–1939), vojaški rok je služil v š. za rezervne častnike. Študij na Tehn. fak. lj. U mu je preprečila vojna. Pred vojno je delal v Društvu slov. fantov in deklet, v OF se je vključil jul. 1941. Dne 6. jan. 1942 je šel v part. (Šercerjev bataljon), zaradi bolezni pa se je vrnil v Lj., kjer je delal kot aktivist. Jul. 1942 je postal borec Tomšičeve brigade. Zaradi organizacijskih sposobnosti je bil določen, da sodeluje pri utrjevanju NOB na Prim. Sem je odšel mar. 1943, maja 1943 je postal politkomisar Gregorčičeve brigade. Z njo je odšel na pohod v Beneško Slovenijo. Izkazal se je v bojih z it. vojsko zlasti na Kovačičevi planini (na Kolovratu), pri Podbonescu, na Drnohli, na Stolu in Črnem Vrhu. Jul. 1943 je bil imenovan za polit. komisarja Gradnikove brigade. Poleti ga je glavni štab slov. part. vojske poklical na Dolenjsko, kjer je opravljal visoke vojaške funkcije (komandant dolenjskega vojnega področja, namestnik komandanta VII. korpusa, načelnik štaba VDV, načelnik štaba slov. divizije KNOJ-a). V vojaškem poklicu je ostal tudi po vojni; 1952 je končal Viš. voj. akad. v Bgdu; več let je delal v inženirskih enotah in pri vodenju lj. vojne oblasti; kasneje je stopil v pokoj. T. je prejel več visokih odlikovanj, za narodnega heroja je bil razglašen 1953. Ilegalno ime Rok. Spomine na part. čas na Prim. je objavil v članku V Beneško Slovenijo (Spomini na partizanska leta, Lj. 1946, 140–45).

Prim.: SBL IV, 26–27 in nam navedena liter.; Narodni heroji Jsle, II, 254–55; T. Ferenc, Primorska pred vseljudsko vstajo, Lj. 1983, pass.

Ured.