Slovenski biografski leksikon

Tavčar (Tautscher) Baltazar, protireformator, r. ok. 1560 v Štanjelu na Krasu, u. 18. nov. 1625 v Laškem, nečak lj. škofa Janeza T-ja (gl. čl.). Gimn. je končal v Gradcu, filoz. 1579–82 in teol. 1582–6 je štud. na Dunaju. Bil je kaplan v razl. župnijah sekov. škofije in nekaj časa tajnik sekov. škofa, 1594–7 župnik v Starem trgu pri Slov. Gradcu in 1597–625 nadžupnik v Laškem, arhidiakon oglejski, kanonik lj. in apostol. protonotar. L. 1613 izvoljen za prošta bratovščine M. M. V. Dolorosae v Celju, 1615 član beneficiat. komisije, kot tak 1620 v zadevi okoli pripadnosti župnije Šmartno pri Šaleku zastopal interese lj. škofije v Gor. Gradu (apostol. vizitator Sikst Carcana). — T. je predstavnik katol. obnove 16. in 17. stol.; ko so 1586 plemiči najeli protest. predikanta Št. Kimerlinga in hoteli zgraditi protest. c. v Slov. Gradcu, je T., pooblaščen od strica lj. škofa (takrat tudi ces. namestnika za notranjeavstr. dežele), to preprečil; enako odločno je nastopal proti protestantom v Laškem in na celjskem območju. — L. 1604 je dal vliti posodo za krstno olje v Laškem (napis B. T. P. T. F. F. 1604), ki so jo 1688 prenesli v Celje k minoritom. — Prim.: Orožen III, 21, 85–6, 254–7, 266–7, 269–70, 458; IV/2, 47, 63, 133–4, 174, 450; V, 130; I. Orožen, Celska kronika. 1854, 171, 177. Lc.

Lisac, Ljubomir Andrej: Tavčar, Baltazar (okoli 1560–1625). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi686099/#slovenski-biografski-leksikon (19. november 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Primorski slovenski biografski leksikon

TAVČAR (TAUTSCHER) Baltazar, protireformator, r. okr. 1560 v Štanjelu na Krasu, u. 18. nov. 1625 v Laškem, nečak 8. lj. škofa Janeza Tavčarja (škof 1580–97) (gl. čl.). Gimn. v Gradcu, filoz. in teol. na Dunaju, posvečen 1586. Najprej je bil kpl. v sekovški škofiji in nekaj časa tajn. sekov. škofa. 1594 se je vrnil v slov. kraje in bil žpk v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, od 1597 do smrti nadžupnik v Laškem, oglejski arhidiakon, lj. kanonik in apostol. protonotar. 1613 je bil izvoljen za prošta Bratovščine M. M. V. Dolorosae v Celju, 1615 je bil član benaficiat. komisije. - T. je bil goreč predstavnik katol. obnove, zato je preprečil zgraditev protest. cerkve v Slovenj Gradcu in odločno nastopal proti protestantom v Laškem in Celju.

Prim.: Ljub. Lisac, SBL IV, 26 in tam navedena liter., zlasti Ign. Orožen, Das Bisthum und die Diözese Lavant, Marburg I (1875) do VIII (1893).

Ured.

Uredništvo: Tavčar, Baltazar (okoli 1560–1625). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi686099/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (19. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 15. snopič Suhadolc - Theuerschuh, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1989.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine