Tavčar, Alojzij (1857–1937)

Tavčar Alojzij, jezikoslovec, esperantist, r. 18. jun. 1857 v Šentjerneju na Dol. gostilničarju Tomažu in Neži r. Rangus, u. 6. nov. 1937 v Lj. Tu je obiskoval višjo gimn. 1869–77 (odl. mat. 1877), na Dunaju opravil od 1877 enoletno prostovoljno voj. službo in hkrati študiral klasično filol. in slovenščino, med 1878–9 s Knafljevo štipendijo. Bil je 1881–2 vzgojitelj sinovoma Karla Rudeža (SBL III, 157–8) na Gracarjevem turnu, se 1882 vrnil na Dunaj, 1884 bil domači učitelj pri polj. grofu Podlewskem v Lvovu, hkrati opravil poskusno leto na II. gimn., 1885 na Dunaju izpite. Služboval je kot suplent in prof. v Lj. na viš. gimn. 1886–90, v Kočevju 1891, v Lj. na nižji gimn. 1891–8, končno na realki 1898 do upok. 1924. Vmes opravil 1894 na Dunaju izpit iz stenografije. — T. je sodeloval pri Pleteršnikovem slovarju in kot glavni sodelavec pri Esperantsko-slovenskem slovarju 1928. — Prim.: r. matice Šentjernej, ŠkALj; Pleteršnik, Slov.-nem. slovar, I. 1894, str. VII; izv. višje gimn. v Lj. 1870–8; Fr. Göstl, Kron 1937, pril. 31; 1938, pril. 1; P. Vodopivec, Luka Knafelj in štipendisti njegove ustanove. 1971, 73, 92. J. W.