Tavčar, Alois (1895–1979)

Tavčar Alois, agronom, genetik in žlahtnitelj rastlin, r. 2. marca 1895 v Lj. železn. strojevodji Janezu in Jožefi r. Pristov, u. 1. marca 1979 v Zgbu. Osn. šolo 1901–6 (Vrtača) in viš. realko 1906–13 (z mat.) je obiskoval v Lj., študiral na kmetijski fak. TVŠ v Pragi in 1918 dipl. Med študijem 1916–8 je bil volonter v zavodu za agrikult. kemijo (prof. J. Stoklasa), zaradi vojne in bolezni se vrnil v Lj., tu služboval kot adjunkt in referent za rastl. proizvodnjo in žlahtnjenje rastlin pri KD (1918–20), nato dobil mesto asist. na zavodu za genetiko in žlahtnjenje rastlin na TVŠ (prof. I. Jelínek) 1920–1 v Pragi in bil tu 1921 prom. z dis. Variační statistická šetření u Phaseolus vulgaris L. (nat. 1923 v Pragi). L. 1922 je bil imenovan za pristava in predstojnika zavoda za žlahtnjenje rastlin ter predavatelja za genetiko na agronom. fak. v Zgbu (po odhodu F. Jesenka, SBL I, 409), 1924 se je habilitiral, postal doc., 1927 izr., 1932 pa redni prof. iste fak., 1965 upok.; honorar. je nadaljeval z delom v istem svojstvu. V l. 1934/5, 1941/42 in 1945/6 je bil dekan. — Strok. se je izpopolnjeval 1926/7 v New Yorku na inšt. za genetiko in žlahtn. rastlin Cornell univ. (Ithaca) pri prof. R. A. Emersonu in H. Loweju (štipendist Rockefeller. ustanove), obiskal sorodne inštitute v 12 amer. državah, mdr. vodilnega genetika T. H. Morgana; 1953 je študij. potoval pa Vel. Brit. (gost Brit. Councila) ter poročal na inšt. v Oxfordu, Cambridgeu in Manchestru o svojem delu; 1957/8 je bil na 3-mes. tečaju za uporabo jedrske energije v biologiji na Timerjazovi akad. v Moskvi; 1968 v ZDA tri mesece (zamenjava med akademijama). — V l. 1922–41 je bil T. udeležen pri organizaciji in delu postaje za žlahtnjenje rastlin v Beltincih, v tem času tu tudi svetovalec semenogojske postaje, ter v Belju. L. 1924 je organiziral društvo žlahtniteljev rastlin s sedežem v Osijeku, kjer je bil v stiku s starejšimi slov. agronomi, kot so Bogd. Ferlinc, Franc Mikuž, Ant. Petriček idr. V l. 1930–4 in 1952–5 je bil v. d. predstojnika Zavoda za specialnu proizvodnju bilja. Razen pedagoškega, znanstv. in raziskov. dela je 1948–60 sodeloval na kongresih FAO o hibridni koruzi (Bgd, Kairo, Lisbona, Rim, Ruse [Bolg.], Wageningen, Zürich), 1963/4 bil ekspert mednar. organizacije za jedrsko energijo pri Združ. nar. v Kairu (IAEA, osnovanje radiacij. komore in polja ter radiac. mutacije kmetij. rastlin), z referati pa se udeležil kongresov v: Berlinu 1927, 1962, 1963; Budimpešti 1934, 1959, 1969; Bukarešti 1929; Edinbourghu 1939; Florenci 1954; Kragujevcu, Lj. 1969; Monticellu (Illinois — citogenetiki za koruzo), Montpellierju 1967; Montrealu 1958; Moskvi 1966; Münchnu 1924; Novem Sadu 1966; Parizu 1930; Pauu (Franc.) 1930, 1947, 1950; Pragi 1929, 1931, 1959; Rimu 1953, 1965, 1968; Stockholmu 1948; Wageningenu 1937, 1956; Zgbu 1953; še na 6 amer. univ. in na nukl. inšt. v Brockhavenu (N. Y.). — T. je bil od 1932 član Masarykove Akad. Práce v Pragi, 1947 JAZU, 1953 SAZU (dopisni), 1960 EUCARPIA v Parizu (evrop. združenje za znanstv. raziskave in žlahtn. rastlin, hkrati preds.); častni pa: od 1927 Scientific Society Sigma X. Cornell univ. v New Yorku, 1965 ZIT Hrv., 1969 ZIT Jsle, Društva genetikov Jsle (njegov soustanovitelj in preds.). Prejel je odlikovanja: red dela I. stopnje, 1948; red zaslug za narod I. stopnje, 1949; red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, 1966; spomin. plaketo Gregor Mendel Čsl Akad. znanosti Brno, 1965; diplomo s plaketo Inšt. za primjenu nuklearne energije u poljoprivredi … Zemun 1969; diplomo inšt. za kukuruz, Zemun 1971; častni doktorat Poljoprivr. fak. v Zgbu, 1969 in biotehn. Fak. v Lj. 1969; nagrade: vlade LRH, 1948; vlade FLRJ, 1949; Rudjer Bašković, 1966; AVNOJ 1966.

T. je pisal razprave s področja genetike in žlahtn. rastlin, predvsem pa morfogeneze in fiziologije absorbcije, opraševalnih in oplojevalnih odnosov, genetskih konstitucij in dednih lastnosti, somatske in vegetativne hibridizacije, heterorisa, vsebnosti proteinov, masti, olja, fiziologije vegetacije in počitka, vzgoje novih sort pšenice, koruze, ječmena ter žlahtnjenja drugih vrst rastlin z uporabo jedrske energije in z metodo statične analize, v dom. časopisju ter zbornikih kot: K (1919–21), Gospodarski list (Zgb od 1922–, v l. 1927–30 ga tudi urejal), Gospodarska smotra (Zgb 1929), Godišnjak kr. sveučil. Zgb (1929), Rad (1932), Arhiv minist. poljoprivrede (1936), Poljoprivr. naučna smotra (1939), Agronomski glasnik (1955), Arhiv za poljoprivr. nauke (1959), Poljoprivr. enc. (Zgb 1968, 311–32), Biljna proizvodnja (1952), Savremena poljoprivreda (1959); inozem. mdr.: Zft. f. induktive Abstammung u. Vererbungslehre 1925, Zft f. Pflanzenzüchtung 1926, Bull. de l' Association internat. des Sélectioneurs des Plantes Grande Culture 1929, Der Züchter 1930, Vĕstník Čsl Akad. zemĕdĕlské 1938, Handbuch d. Pflanzenzüchtung 1939, Euphytica 1962, zbornik Akad. poljoprivredn. nauka SSSR 1966 idr.; knjige: Variaciona statistika u eksperimentalnoj poljoprivredi. Bgd 1929; Temelji nauke o nasljedstvu (Prikaz u problemima). Bgd 1930; Biometrika u poljoprivredi. Zgb 1946; Transplantacija i vegetativni hibridi nekih poljoprivrednih biljaka. Zgb 1950; Osnove genetike. Zgb 1952; Oplemenjivanje bilja. Zgb 1959; Genetika. Bgd 1970; Ugljen kao gnojivo. Zgb 1970 (z V. Kendjelićem). — T. je prvi v Jsli uvedel variacijske statistične metode in statist. analizo v biol. vede, enako metode in tehniko rabe jedrske energije v eksperiment. delo biotehn. znanosti, zlasti pri genetskih in fizioloških raziskavah ter pri vzgoji novih sort rastlin. Delal je na vzgoji dvo- in štirivrstnega ječmena z golim zrnjem, bastardiranju raznih sort in rodov pšenic, na vzgoji medsortnih hibridov in na ohranjevanju dom. ekotipov koruze idr. genskega materiala; vzgojil je nove sorte ječmena in hibridne koruze (»T-jeva dekusirana koruza«); svoje strok. znanje in izkušnje je posredoval štev. slov. agronomom (pedagogom in znanstvenikom). — Prim.: osebni podatki (z bibliogr.); arhiv Poljoprivr. fak. Zgb; arhiv JAZU Zgb; podatki A. Lj. Lisca, Zgb; EJ VIII, 321 (s sliko); Šlebinger-Marentič, 196; Sveučilište kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca u Zgbu 1874–1924. Zgb 1925, 145, 177; Godišnjak sveučilišta kraljevine Jsle u Zgbu za škol. god. 1924/25–1928/29. Zgb 1929, 383, 397; 1933, 26, 36–7, 65, 228 (z bibliogr.); J 1930, št. 143 (s sliko); Alma mater croatica III. Zgb 1939/40, 465–6, 472, 493–5 (z bibliogr.); VI. 1942/43, 36–7; Naša domovina. Zbornik I. Zgb 1943, 426; II. 964–5; Tov 1947, 283; Ljetopis JAZU, knj. 54. Zgb 1949, 218–22; LSAZU 1952/3, 105–6 (s sliko); Spomenica povodom 40-godišnjice Poljoprivr. fak. 1919/20 do 1959/60. Zgb 1960, 14, 38, 67, 109, 114–6, 252–6; JAZU 1866–1966. Spomenica. Zgb 1966, 88–90; SocKiG 1966, 336–7 (s sliko); Spominski zbornik biotehniške fak. 1947–67. Lj. 1967, 9; Delo 1968, št. 252 (s sliko); Objave Univ. v Lj. 1969/70, št. 1, 48–9 (s sliko); Petdeset let univ. v Lj. 1969, 525; Jsl. poljoprivreda 1939–69. Bgd 1970, 501–2 (Interpres…); Ko je ko u Jsli. 1970, 1069; Spomenica poljoprivr. fak. Sveučilišta u Zgbu 1959/60–1969/70. Zgb 1970, 17–8, 21, 41, 89, 138–9; Poljoprivr. enc. 3. Zgb 1973, 659–60; SAZU ob štiridesetletnici. 1978, 183–4 (s sliko); Delo 1979, št. 51, 54; Vjesnik (Zgb) 1979, št. 11322, 11324. Adč.