Slovenski biografski leksikon

Taufferer (Taufrer) Janez, protestantski teološki pisec in šolnik, r. 11. marca (po st. štetju 29. febr.) 1584 v Lj., u. 8. okt. 1617 v Strasbourgu. Bil je prvi od devetero otrok (gl. rod IV/1) vojaškega knjigovodje Krištofa T-ja ml. (gl. rod III/1) in Katarine r. Warl pl. Reifenstein. Krstil ga je lj. superintendent Kr. Spindler (SBL III, 425–6), botra pa sta mu bila višji deželni davčni prejemnik Jos. Hockhzandt in lj. mestni sodnik Joh. Khörner. T. je v Lj. končal 5 razr. stanovske protest. šole. Zaradi pripadništva k protestantizmu je bila družina izgnana in se je naselila v Heilbronnu. Od tam so T-ja še z dvema bratoma 1599 poslali zaradi študij v Strasbourg. Med 1605–9 je študiral filozof. in teolog. v Tübingenu. L. 1612 se je po zasebnih opravkih mudil v domovini in bil inskribiran hkrati s svojim bratom Tobijem (gl. rod IV/3), študentom medicine, na artist. fakulteti german. nacije v Padovi. Nasl. leta bil spet v Tübingenu, nato je obiskal zaradi nadaljevanja študij več drugih nem. univerz (Wittenberg, Leipzig, Jena, Giessen). V dneh 14. in 15. jan. 1614 je kot designirani prof. teolog; v Strasbourgu pod predsedstvom Andr. Osiandra doktoriral summa cum laude na osnovi dis., ki je izšla na 4 listih z naslovom: Disputatio theologica de unione personali duarum naturarum in Christo, quam … defendet Johannes Taufrerus Labacensis Carniolanus (primerek je v Bavar. drž. knjižnici, München). Po vrnitvi v Strasbourg je bil apr. 1614 imenovan za prof., za dekana filoz., nato še za dekana teol. fakultete. Pod njeg. predsedstvom je bila več disputacij, od katerih je bila vsaj tista Clemensa Brechta zoper herbornskega protestant. teologa Joh. Piscatorja iz febr. 1617 objavljena: Disputatio apologetica quarta, opposita Johannis Piscatoris responsioni ad VI, VII, VIII syllogismos speciales disputationis, contra absolutum reprobationis decretum in inclyta Argentinensi Academia habitae, quam ibidem … praeside Johanne Taufrero … publice propugnavit m. Clemens Brecht (primerek je v Bibliothèque nationale v Parizu). Dne 6. avg. 1616 se je oženil s Katarino, hčerjo akademij. predstojnika Krištofa Brennerja. Prezgodnja smrt upoštevanega, sposobnega šolnika je izzvala zlasti med akadem. mladino globoko žalost. Ob pogrebu 10. okt. 1617 mu je govoril dekan akademije Joh. Berchtold (laudatio funebris je natisnil strasbour. akademij. tiskar Ant. Bertram, primerek je v gimn. bibliot. v Heilbronnu, prepis v rkp. zbirki, NUK).

T. je objavil: Liber de absoluto decreto contra Joan. Piscatorem. [Argentorati], 1615. Knjigo, z avtorjevim portretom, omenjajo Valvasor, Pohlin, Erberg in Elze, ni pa v razvidu noben primerek; Palladium Calvinianis ereptum, sive … Disputationes apologeticae de absoluto reprobationis decreto … Wittenbergae 1688 (to je zbornik več razprav, ki ga je oskrbel witenber. univ. prof., pastor in generalni superintendent Caspar Löscher, mu napisal uvod in dodal po Melhiorju Sebiziusu povzet 2 str. obsegajoč T-jev življenjepis, [z napakami]; primerek hranijo v münchenski univ. biblioteki; na pri nas prepovedano delo so naleteli pri vizitacijah župnij okrog Višnje Gore). Prav tako posthumno je 1820 v Strasbourgu izšla knjiga: Joan. Papus, Parva biblia sine Synopsis biblica …, ki ji je bila dodana T-jeva Explicatio dicti in epistola Joannis I. canonica cal. I. v. 7: Sanguis Jesu Christi (primerek v Bibliothèque nationale et univ., Strasbourg); Pohlin navaja še T-jeve Assertiones de unione duarum naturarum in Christo (brez impressuma), kar je pač zgoraj omenjena disertacija. — Prim.: protest. krstne matice (DAS); (R. Podhorsky), Stammtafel d. Geschlechtes T., Veröffentlichungen … No. 1; isti, Die Geistlichen aus dem Hause T., ib. No. 3, 1–3 (s sliko, oba tipkopisa NUK); J. K. Erberg, Sammlung v. Portraiten … (fotokopija NUK); Hoff III, 132; Pohlin 54; MHK 1862, 39, 41; Valvasor VI, 351; P. Freher, Theatrum virorum eruditione. 1688, 266; Ch. G. Jöcher, Allgem. Gelehrten-Lexikon IV. 1751, 1025; Th. Elze, D. Univ. in Tübingen u. d. Studenten aus Krain. 1888, 85, 87; J. H. Zedler, Universallexikon XLII, 382; P. Simoniti, Sloveniae scriptores latini … 1972, št. 925, 942, 1424–6. — Slika: bakrorez s podpisom in napisom Efigies … Joannis Taufreri Labacensis Carniolani … Natus A[nno] C[hristi] 1584 Die 29. feb. Obijt A[nno] C[hristi] 1617 Die 8. octob. ter s 3 distihi prof. poetike na strasb. akademiji Caspara Brüllowa. Portret so hranili na Turnu pri Višnji Gori, fotoposnetek je v NUK. Gpn.

Gspan, Alfonz: Taufferer, Janez, pl. (1584–1617). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi685244/#slovenski-biografski-leksikon (20. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine