Taufferer, Inocenc, pl. (1722–1794)

Taufferer Inocenc (pri krstu Aleksander Inocenc Julius Ignac), šolnik in bibliotekar, r. 19. jan. 1722 na Turnu pri Višnji Gori, u. 14. jan. 1794 v Lj. Bil je prvi od dvanajstero otrok Maksimilijana T-ja (gl. rod VII, 2) in Marije Katarine Cecilije r. Fürnpfeil-Pfeilheim, brat vorauskega prošta Jakoba Ign. Jodoka (gl. rod VIII/7) in stiškega opata Franca Ks. (gl. čl.) ter stric častnika, jakobinca Janeza Siegfrieda T-ja (gl. čl.). Po šolanju pri jezuitih v Lj., ki ga je končal z odliko, po vstopu v jezuit. red (1738) in po 3-letnem študiju na Dunaju, noviciatu in magisteriju v Leobnu je bil učitelj nižjih gramatikalnih razredov v Passauu (1742–4) in na Dunaju (1745–8), višjih pa v Lj. Ord. 1752, se je svečano zaobljubil šele 1756. L. 1753 je bil poklican za prof. retorike in svet. zgodovine v humanist. razr. terezijan. vojne akad. na Dunaju, kjer je 1753–8 poučeval; 1758 je bil postavljen v Lj. za prof. filoz. in moralne teolog. ter prefekta humanist. študij, kar je ostal še po razpustu jezuit. reda, ko je bil sekulariziran (1773), to mesto obdržal do 1792, četudi si je lj. škof K. J. Herberstein (SBL I, 303–13) prizadeval za njeg. odstavitev. Sodeloval je pri javni obrambi dis. Škofjeločana Alojzija Vermatija-Vermesfelda Prolusionis loco explanabuntur phaenomena motus astrorum systematis Copernicani, ki jo je natisnil J. Heptner 1760 v Lj. — Ko je bila iz ostankov pogorele knjižnice jezuit. kolegija, knjižnice KD ter knjižnic razpuščenih samostanov ustanovljena prva javna znanstv. knjižnica v Lj., je bil postavljen za njenega vodjo, do imenovanja prof. Fr. Wildeja (1789). Bil je tudi arhidiakon in gen. vikar gor. nadškofije za Gorenj. ter prisednik komisije za ubožne, komisije za študije in štipendije za normalno šolstvo, član Kumerdejeve (SBL I, 583–7) filološke akademije, obnovljene Akad. operosorum, KD ter duhovn. bratovščine sv. Mihaela v Mengšu. L. 1792 kot prefekt upok. z letno plačo 400 gld., takrat podaril licejki nad 50 knjig. — Za osn. šolo je pripravil računico Rechenbüchlein. 1765. Po Pohlinu naj bi T. 1771 anon. izdal pri Jan. F. Egerju v Lj. Compendium ritualis labacensis latine, carniolice et germanice cum assistentia moribundorum. Ta navedek je povzročil pri bibliografih (Simonič, Kidrič, Simoniti) zmedo. V resnici gre (po ugotovitvi M. Smolika na osnovi primerkov v Semen. knjižnici) za lj. obrednik, obsegajoč 532 + (5) str., vendar z naslovom Vademecum piorum sacerdotum seu Varia pietate exercitia precum mane et vesperi, ante et post confessionem, ante et post missa; item quorundam sacrorum rituum, ceraemoniarum, et benedictionum oblata dominis sodalibus almae ac venerabilis sodalitatis B. V. Mariae in coelos assumptae. To je jezuit. izdaja, namenjena članom kongregacije Marije Vnebovzete. Z letnico 1772 je izšla še nasl. izdaja istega dela: Varia pietatis exercitia dominis sodalibus praecipue sacerdotibus curatis oblata … Pars prior. Obrednik vsebuje v primeri s prejšnjimi lj. obredniki več dodanih besedil in ustreznih prevodov, zato ni delo enega avtorja oz. prevajalca, marveč je kompilacija. T. je torej knjigo izpopolnil, ji dodal nekatere prevode ter izenačil jezik in pisavo, ki pa nista pohlinovska. — Izdelal je 1788 2 zemljevida o teritorialni razdelitvi lj. škofije. Trditev, da je bil T. tudi astronom, ni podprta; zmota temelji na zgoraj omenjeni zvezi z dis. Al. Vermatija (Vl. Murko, Zbornik za zgod. naravoslovja in tehnike II. 1974, 32). Med njegovimi vidnimi učenci so bili A. T. Linhart, J. Vega in V. Vodnik. — Prim.: r. in krstne matice Višnja Gora ter Lj. (Šenklavž); J. K. Erberg, Catalog der in den numerierten Fasciklen enthaltenen Manuscripte des Lustthaler Archiv 95 (GrA I Dol-fasc. 77, posebno udejstvovanje, DAS); Lazarinijeva geneal. zbirka, (MALj); (R. Podhorsky), Die Geistlichen aus dem Hause Taufferer. Veröffentlichungen aus dem Frh. v. Tauffrerischen Archiv im Schlosse Weixelbach, Nr. 3, 12–4 (tipkopis v rkp. zbirki NUK); Backer-Sommervogel VI, 916; Dimitz IV, 197; Glaser I, 136, 176; Kidrič, Dobrovský (kazalo); Marn XII, 48; Pohlin 54; Pokorn 19; SBL I, 148, 411; Schiviz, Krain (kazalo); Simonič 64, 522; Stöger (SPASJ) 273, 362; Šafařik 25, 111; Wurzbach 43, 135; Instanzkalender 1781, 1782; MHK 1858, 40, 97–8; J. N. Nečásek, Izv. lj. gimn. 1861, 4, 9, 10; J. Apih, LMS 1894, 308; ZZ 1895, 475; Steska, IMK 1900, 90; K. Stefan, MMK 1907, 6, 17, 29; Kidrič, Zgod. slov. univerze v Lj. do 1929, 425; A. T. Linhart, ZbD I (1950), 546; V. Schmidt, Zgod. šolstva in pedag. na Slov. I. 1963, 197, 267 (prav I. ne J.), 280; P. Simoniti, Sioveniae scriptores latini … 1972, št. 233, 1485, 1497; M. Smolik, Slovenščina v obrednikih, JiS 1973/74, 117–23; J. Dolar, Knjiga 1975, 84. Gpn.