Tarsia, Antonio (1643–1722)

Tarsia Antonio, glasbenik in skladatelj, v Kopru r. oz. krščen 18. jul. 1643 plemiču Fabriziu in materi Bianchi ter u. 20. okt. 1722. Že kot deček je T. pel v koprski stolnici, 18. maja 1662 bil nastavljen za stoln. organista, tu orglal vsaj še 1710, verjetno celo do zadnjih let življenja, hkrati poučeval glasbo, skrbel za glasb. življenje stolnice in mesta, komponiral. Med svojim službovanjem je veliko prepisoval, zlasti kompozicije beneških skladateljev 17. stol. Ta notni arhiv, po T-jevi smrti last stolnice, je še danes delno ohranjen, in situ.

Skladbe za glas, delna za zbor, godala in orgle (avtografi v arhivu stolnice Koper): Beatus vir qui timet a 3, 1680, 1709; a 4, 1688; Confitebor tibi Domine a 3, 1680; a 2, 1718; De profundis tenebrarum, motetto a solo, 1687; Salve Regina a 2, 1687; Sonate tube, motetto a solo, 1687; Magnificat a 4, 1688; Regina coeli a solo, 1697; Laudate Dominum omnes gentes a 2, 1700; a 3, 1700, 1711; tri Salve Regina a solo, 1707, 1712 (dvakrat); Nisi Dominus a 3, 1711; Gloria in Credo a 3, 1714; a 4, 1714; dve Si queris miracula a 3, 1715; a 4, 1715; Gloria a 4, 1717; In exitu Israel a 2, 1718; Chirie a 4, Credo a 4, Dixit Dominus a 4. — Ohranjeno je verjetno le del tistega, kar je T. napisal (v zapušč. še nesignirano in nedatirano), vendar je vse zgolj za cerkv. rabo: maše, psalmi, antifone, moteti za nedelj. in prazn. večernice. Četveroglasni in troglasni mašni stavki ter psalmi so namenjeni predvsem solistom in zboru, dvoglasni psalmi, antifone (tudi enoglasne) in moteti pa solistom. Instrumentalni delež sestavlja dvoje violin ter basso continuo (tudi orgle in bas), tri skladbe so pa samo za glas in basso cont. T. je obvladal tehniko komponiranja dovolj dobro, za glas pisal spevno, celo virtuozno, poverjal violini nalogo, ki je bila v skladu z razvijajočo se baročno izvajal. tehniko. Stilno je izšel iz ital. visokega baroka: kratkosapni odstavki, tonalitete in taktne mere, sosledje poživljajo krajši instrument. ritornelli. Zborski odstavki so večidel preprosti, homofoni, v solist. glasovih pa je čutiti odmeve visokobaročn. concertata brez razločevanja na arije in recitative, ki deloma prehajajo tudi v instrument. delež. T-jev basso cont. v glavnem nima značilne poznobaročne motorike. Visokobaroč. najčistejše so zgodnje skladbe (zlasti psalma Beatus vir, Confiteor), po letih nemira in manjšega stilnega skladja je v zadnjem desetletju izoblikoval svoj pozni slog (prim. Salve Regina 1707); zanj so značilne poznobaročne prvine (oblikovna uglajenost, jasnejša diferenciacija recitativa in arije, motorično gibanje bassa cont., krepkejše tonalno občutje, kadenciranje). Najboljše skladbe tega obdobja in celotnega dela so mašni stavki iz l. 1714 in 1717 ter obe solistični Salve Regina iz l. 1712. — Prim.: matične in računske knjige (stolnica Koper); G. Radole, Atti e memorie della Soc. istr. di archeol. a storia patria 1965, 195–7; J. Höfler, Kron 1968, 140–4; isti, Motetske kompozicije A. T., Zvuk 1968, 163–8; isti, Tokovi glasbene kulture na Slov. … do 19. stol. 1970, 76, 77–9; isti, Zvuk 1971, 305–15 (s katalogom del); isti, Glasbena umetnost pozne renesanse … 1978, 96–8. Hfr.

TARSIA Antonio, organist, glasb. pedagog in skladatelj, r. jul. (krščen 28. jul.) 1643 Fabriziu iz stare plemiške družine v Kopru in Bianchi, u. 20. okt. 1722 v Kopru. Ko mu je bilo komaj 15 let, je pel na stolnem koru; 19-leten je postal stolni organist. Pogodbo je podpisal 1662 in znova 1694, ko se je obvezal, da bo skrbel splošno za glasbo in učil glasbe dva mladeniča, iz česar sklepamo, da so imele glasb. š. svoj prvi sedež pri cerkvah. Na tem mestu je ostal do 1710; ne vemo, ali je ves čas tudi učil. Po tem datumu je s stolnico sodeloval kot skladatelj. Vsa ohranjena dela so datirana z letnicami od 1680 do 1718. Pisal je skoraj izključno za cerkv. rabo: psalme, Marijine antifone, mašne dele. Samo nekaj motetov je napisanih na neliturgična besedila. Svoje skladbe je uporabljal pri nedeljskih in prazničnih mašah ter pri večernicah. Zlasti slovesno je bilo za Božič, Veliki teden, Veliko noč, za vigilijo in praznik sv. Nazarija in za sv. Uršulo. Zasedbo določa glede na sestavo koprskega stolnega kora v drugi pol. 17. stol.: 4 meš. glasovi, 2 violini in orgle. Namesto orgel uporablja tudi basovsko godalo, imenovano violone, violo da gamba in redko violončelo. T-jeve skladbe predvidevajo celotno tako zasedbo, posamezne glasove in instrumente ali po skupinah. Slogovno sodijo T-jeve skladbe do 1700 v visoki barok z različnimi zasedbami, tonalitetami, taktnimi merami, kratkimi instrumentalnimi vložki, predigrami - simfonijami. Zborski deli so preprosti in homofoni; pri virtuoznem solo petju pa je opazen vpliv visokobaročnega belcanta, ki je bil v praksi v Benetkah in v Sev. Italiji. Pri obravnavanju violinske igre uporablja že razvit violinski slog. V poznih T-jevih delih so vidni znaki novih časov, ki vodijo v pozni barok s težnjo po oblikovni uglajenosti in enotnosti, izdelanosti vokalnega stavka, rabi suhega recitativa (recitativo secco), tekočih arijah in v melodični obdelavi bassa continua. Kje se je T. učil, je razvidno iz obsežnega repertoarja, ki ga je izbiral in prepisoval v letih službovanja. Vse skladbe nimajo avtorja; morda je med njimi katera tudi T-jeva. Najpogostejša so imena Benečanov Antonia Rigattija, Giovannija Bassana in Giovannija Legrenzija. Notno premoženje je T. zapustil koprski stolnici. - Seznam T-jevih znanih in označenih ali datiranih skladb v glasb. arh. stolnice v Kopru: Masni deli: Kyrie a 4; Gloria a 4; Gloria a 3 (a 4); Credo a 3 (a 4); Credo a 4 (številka pomeni število glasov). - Psalmi in responzoriji: dva Beatus vir qui timet a 3; Beatus vir qui timet a 4; Confitebor tibi Domine a 2; Confitebor tibi Domine a 3; Dixit Dominus a 4; In exitu Israel a 2; Laudate Dominum omnes gentes a 2 (a 3); Laudate pueri Dominum a 3; Magnificat a 4; Nisi Dominus a 3; Si quaeris miracula a 4; dva Si quaeris miracula a 3, - Antifone in moteti: Regina coeli a solo; Salve Regina a 2; dva Salve Regina a solo; De profundis tenebrarum, motetto a solo; Sonate tubae, motetto a solo.

Prim.: J. Höfler, SBL IV, 10 in tam navedena liter.; Isti, Tokovi glas. kulture na Slov., 77–79; G. Radole, Musica e musicisti in Istria nel cinque e seicento, v Atti e memorie della Società istriana di archeologia e storia patria, LXV, 1965, 195; Isti, La musica a Capodistria (rkp. namenjen tisku); Zvuk 83 (1968), 163–68; Zvuk 115–16 (1971), 305–15; Gl. R. Eitner, Bibliographie der Musik-Sammelwerke des XVI. und XVII. Jhs., 420.

Har.