Tappeiner, Andreas (1810–1868)

Tappeiner (Toppeiner) Andreas, industrialec, mrb župan in dež. poslanec, v Mrbu r. 30. nov. 1810 pivovarnarju in gostilničarju Johannu (1801 priseljenemu Nemcu s Tirol.) in Konstanciji r. Gerl ter u. 29. febr. 1868. Obiskoval je okrož. gl. šolo v Mrbu, gimn. v Šentpavlu na Kor. in v Mrbu, 1826 končal 6. razr. in se posvetil obrti; v Slov. Bistrici se je izučil za lectarja, 1829 odšel kot lect. pomočnik na Dunaj. T-jev oče je medtem postal zakupnik užitnin. davka, zato je 1831 poklical sina domov, ko je prepotoval celotno Štaj., da bi se seznanil z deželo in ljudmi. L. 1834 je oče T-ju kupil pivovarno (kasnejšo Tscheligijevo) v Mrbu, ki jo je T. 1841 opustil in kupil steklarno v Lovrencu na Pohorju, kamor se je tudi preselil. Tu je bil izvoljen za občin. predstojnika, 1850–3 za župana. Z varčnim gospodarstvom se je T-ju posrečilo znižati občin. doklade in zgraditi v Lovrenc občin. cesto; zapustil je tudi načrt za zgraditev ubožnice. L. 1853 je steklarno prodal, se preselil v Mrb in si zgradil hišo, z nastopom ustavne dobe pa se je še bolj posvetil javnemu delu; 1861 je bil kot zastopnik mesta Mrba izvoljen v štaj. dež. zbor (1867 ponovno), i.l. za mrb župana in potem še v l. 1864 in 1867; 1867 je bil izvoljen v okraj. zastop Mrba, mesec zatem za njegovega načelnika; zaradi bolezni je nov. 1867 kot župan odstopil in do konca leta odložil tudi druge funkcije.

V času T-jevega županovanja v Mrbu je bilo izvedeno: kanalizacija mesta in tlakovanje glavnih ulic; nakup zemljišč za razširitev mesta; odprt današnji Trg svobode in 3 nove ul. v središču mesta; napeljava petrolejske razsvetljave tudi v nekatere stranske ulice; v magdal. predmestju zgrajen javni vodnjak, v koroškem pa omogočena javna uporaba dveh že obstoječih. Pospeševal je šolstvo, skrbel za uvedbo telovadbe v šolah in za izboljšanje gmotnega stanja mestn. učiteljstva. Za pouk deklic je bila ustav. 4-razr. mestna dekl. šola (1867 je dobila še 5.) in T. je dosegel, da so na njej poučevali žen. ročna dela. Na njegovo iniciativo je bilo brez prispevka občine zgrajeno kazinsko poslopje kot shajališče bogatejšega meščanstva (odprto 1865). Ker so po takratnih zakonih morale občine prevzeti vso skrb za revne, je zvišal kapital občin. inštituta za revne in kapital mestne hiralnice (t. i. meščan. špitala). Kot skrben gospodarstvenik je uredil slabo finan. stanje spl. bolnice, povečal gospodarska poslopja in Magdalen. pokopališče, dal zgraditi mrtvašnico in hišo za grobarja. S skrajno varčnostjo je dosegel, da je bil skoraj docela poravnan občin. prispevek za preselitev škofij. sedeža iz Šentandraža v Mrb (1859) in za zgraditev kadetnice (1852). V vojnem času so bile na Teznem postavljene barake za vojaštvo (s tem je obvaroval meščane pred vkvartiranjem), 1867 pa je občina kupila nekd. parni mlin v Melju in ga kasneje preuredila v vojašnico. — Posebej se je T. boril za samostojnost mestne občine, s potrditvijo statuta 13. marca 1866 dosegel, da je mestna občina kot druga samostojna polit. oblast na Štaj. prevzela agende okrajn. Glavarstva. — Največja T-jeva zasluga je ustanovitev Mestne hranilnice, ki je začela poslovati 4. jan. 1862; izdelal je zanjo statut, 1861 bil izvoljen za preds. odbora in hkrati za preds. ravnateljstva, oboje ostal do smrti. Tako je bil obrtnikom in trgovcem omogočen najem cenenih kreditov. Vprav dotok obrtnikov v Mrb in razširjenje obrti je T. sam pripisoval uspešn. delu hranilnice. Manjše obrtnike je zavaroval pred oderuštvom z ustan. Aushilfskassenvereina (za manjša, cenena posojila), izdelal zanj 1863 pravila in mu bil 1864–8 predsednik.

V javnem delu je T. zastopal zelo zmerna liberalna načela, zato ni bil prijatelj radikalnima liberalcema in nacionalistoma Friedr. Brandstetterju in Konr. Seidlu, prav tako ne levo usmerjenemu uredniku Marburger Zg Francu Wiesthalerju. V narodn. vprašanju je zastopal patriarhalna načela o možnosti sožitja med Nemci in Slov., meščanstvo štel za temelj države, moč države pa naj slani na napredno usmerjenih občinah, ki naj skrbe za gospodar. napredek občanov. — V štaj. dež. zboru se je redko oglašal, sodeloval predvsem pri razpravah o občinah in njihovi ureditvi. — Njegov doprsni kip je izdelal Franc Teichmeister (gl. čl.). Sept. 1904 so mu na Slomškovem trgu v Mrbu odkrili kamniten spomenik, delo dunaj. akad. kiparja Josefa Kassina (danes v Pokrajin. muzeju, Mrb). — Prim.: r. matice sv. Marije v Mrbu (DAS); Stenogr. Berichte üeber d. Verhandlungen d. steierm. Landtages 1863, 27–8, 188–9, 194, 819; 1864, 284; Marburger Zg 1866, št. 3, 9, 16, 65, 78, 151, 152; 1867, št. 2, 7–9, 12–3, 22, 25, 32, 59, 60, 73, 97, 118, 137, 142, 148, 151, 154–5; 1868: št. 6, 18–9, 21, 27–8, 31; 1904, št. 112–4; A. T. in seinem Leben u. Wirken. Mrb 1868 (s sliko); Fr. Ippen, Denkschrift aus Anlass d. Feier d. 25-jährigen Bestandes d. Gemeinde-Sparkasse in Mrbg. 1887, 11, 14, 16–9, 34; SGp 1903, št. 43; Südsteier. Presse 1904, št. 76; J. Peyer, Denkschrift d. Gemeinde-Sparkasse … 1862–912. Mrb 1912 (3. del), 14; Jos. Peyer, Rechnungs-Abschluss d. Aushilfskasse-vereines in Mrbg … 1863 do 1913. Mrb 1914, pril. A, 3–5; Bibliografija o Mrbu I. 1975. Tlý.