Tanc, Anton (1887–1947)

Tanc Anton, pisatelj in kulturnoprosv. delavec, r. 13. jan. 1887 v Modriču pri Laškem gostaču Antonu in rudn. delavki Heleni r. Maček (do njune poroke 1897 priimek po materi), u. 3. dec. 1947 v Mrbu. Po 4 razr. osn. šole v Laškem se je preživljal z raznimi deli (kmečki hlapec, rudar v Hrastniku, točaj in hotel. sluga v Laškem in Lj.), 1909 do 1911 služil v Mrbu, nato spet opravljal razl. poklice (1911–2 komor. sluga v Lj., vratar v Park hotelu na Bledu, po lakaj. tečaju lakaj 1912–4 na Dunaju, maj—jul. 1914 pri I. Tavčarju v Lj.) do mobilizacije jul. 1914. Od jan. 1915 v ruskem ujetništvu, kjer so ga premeščali od Kijeva do azij. dela Rusije (v Ashabad, turkm. SSR) in nazaj v Evropo (v Donbasu delal v rudniku Čulkovka blizu Juzovke, odtod psevd.). Po vrnitvi v Lj. je bil spet 1 leto lakaj pri Tavčarju, sept.—nov. 1919 v jsl vojski v Celju. L. 1920 je postal uradniški sluga in inkasant, 1921 uradnik pri okraj. boln. blagajni (poznejši OUZD) v Mrbu, 1922 opravil predpisani izpit, maja 1923 premeščen v Šoštanj, 1924 v Slov. Gradec, se 1925 vrnil v Mrb in služboval pri istem zavodu tudi med okupacijo, zato je okt. 1941 moral z uradom na Dunaj, a se sept. 1942 vrnil v Mrb in se povezal z OF; 15. jul. 1947 upok. — T. je bil od 1906 član Zveze rudarjev, od 1912 strok. zveze hotel., gostiln. in kavarn. delavcev na Dunaju, od 1919 JSDS in društva Svoboda oz. Vzajemnost, 1920 bil tajnik podružnice Svobode v Mrbu, 1921–3 preds., 1924 preds. podružnice v Šoštanju, sicer aktiven član in večinoma odbornik Detoljuba, Prijatelja prirode idr., 1919 dal pobudo za ustanovitev ruskega krožka delavcev v Lj., 1926 pomagal organizirati klub svobodomislecev (1927 izstopil iz rimskokat. cerkve), propagiral esperanto. Med 1921 in 1923 je bil član mrb občin. odbora.

T. je sodel. med vojnama pri slov. soc. dem. tisku (tudi ameriškem), največ pri časopisih Pod lipo, Svoboda in Vzajemna svoboda. Obsežno zapuščino hrani Univ. knjiž. v Mrbu (Ms 205). Prvo pesem (a ne najstar., ki je iz 1908, gl. Pod lipo 1925, 20) Ples na vulkanu je obj. v Kresu 1921/2. Zbirka Glasovi iz teme s predg. R. Golouha je bila 1929 v tiskarni zaplenjena z utemeljitvijo, češ da »tvori nje vsebina v celoti pregrešek po čl. 1/5 zakona o zaščiti javne varnosti … z dne 6. jan 1929…« (gl. DPol 1929, št. 60; J 1929, št. 177). Pesmi (ohranjen korekturni izv.), večinoma že obj., izpričujejo, da je bil T. samouk: so neenotne po obliki, ritmu in izrazu, ki je večkrat neizravnan, rime deloma nečiste. Čutiti je vpliv slov. poezije do moderne, zlasti Aškerca, a tudi Župančiča, predvsem v osebno izpovednih in refleks. pesmih. Precej je pesmi z motivi iz narave, deloma s panteist. občutjem. Sicer kažejo T-čeve pesmi značilnosti socialne ekspresionist. poezije (soc. revoluc. tematika, izrazita nasprotja v podobah, vznesen izraz brez kitic, verz svoboden), vpliv nem. delav. pesnikov, social. ekspresionizma, H. Heineja, W. Whitmana, P. Brezruča, zlasti A. Podbevška in T. Seliškarja (prim. Rdeči vihar, Naprej 1923, št. 96; Apokalipsa, Pod lipo 1925, 54; Dajte luči, ib. 1926, 121 idr.). Velik del pesmi je tendenčen; so slike slov. človeka v socialnih okoliščinah (Mi kopljemo, Prolet. mladina 1923, 158–9; Slov. gorice, DPol 1927, št. 35), mobilizacijske (Obljubljena dežela, Pod lipo 1925, 161) in protivojne pesmi ali obtožba vladajoče družbe, vizije groze ter prividi nove človečnosti. Ob delav. prireditvah je pisal verze za recitacij. zbore, vložnice za dram. dela (A. Remec, Magda, 1937; Breskov cvet 1938; A. T. Linhart, Ta veseli dan … 1938; J. Kranjc, Detektiv Megla, 1939 idr.), nastopal na recitacij. večerih (Svoboda 1931 v Lj.; Vzajemnost 1937 v Mrbu s T. Seliškarjem). V rkp. sta mdr. ostali zbirki z nasl. Začetki. Trpki sadovi I. (iz ok. 1922–5) in Trpki sado vi II. (iz ok, 1925–9). — T-čevo prevladujočo refleksivnost in tendenčnost v poeziji blaži iskrena ljubezen do sočloveka in pristen zanos. Posam. pesn. podobe, zlasti v 20-ih letih, kažejo izrazit lirski talent, celotnim pesmim večkrat manjka zgoščenosti in zaokroženosti. Izid zbirke Glasovi iz teme bi bil T-a uvrstil med pomembne slov. socialne pesnike med obema vojnama.

Kot prozaist je začel s spomini (Naprej 1919, št. 98; Pod lipo 1925, 139 sl.; 1926, 13 sl.; DPol 1927, št. 103–4; Majski spis 1928, 21–9). Povesti, novele in črtice govore o delavcih, zlasti rudarjih. Povest Griška Onučin in njeg. žrtev (Pod lipo 1926, št. 1–12) upodablja usodo kmečkega fanta, ki pride v rudnik v času rus. revolucije (živi prizori rudar. dela), o sodelovanju delavcev in kmetov govori črtica Rešitev (Zadružni kol 1930, 113–7), v rudar. okolje je postavljena ljubez. zgodba Sodruga (Proletarec 1928, št. 1069–71), slov. kmečkodelav. okolje prikazuje povest v pismih Ženin iz Amerike (DPol 1930, št. 51–86, ponat. v knjigi 1942 v Chicagu, gl. NOja 1950, 675–6). Novele o izkoriščanih in brezpravnih hišnih poslih, služkinjah in slugah so najbolj dognane, mdr. Posredovalnica za službe (Pod lipo 1925, 69 sl.; prev. v shrv Budućnost 1928/29, št. 1), Sluga Matej in njegov pes (KCkD 1936, 65–74); bolj na površju ostaja satira Srečka sv. Vincencija (DPol 1937, št. 2–16). Roman Slučaj Kumberger I. del (DPol 1933, št. 68 sl. — 1935, št. 55) se je T-u razrasel v kolekt. roman z avtobiogr. osnovami. Dogaja se pred 1. svet. vojno v Hrastniku in okolici ter prikazuje predvsem prehajanje iz kmečkega v rudar. okolje, oblikovanje kmečke miselnosti junaka v proletarsko. Poleg socialnih, idejnih in narodnostnih nasprotij prikazuje kmečke običaje (npr. kožuhanje) in propad vasi. Očiten je vpliv Zolajevega Germinala (gl. DPol 1934, št. 103). Prizori so deloma nepovezani, slog neizenačen, a dialogi živi in opisovanje nazorno (romanje na Kum); kljub nedokončanosti je najpodrobnejša upodobitev rudar. življenja v slov. književnosti in snovna novost v njej. Edina zbirka proze, ki je izšla v knjigi naslovljena po povesti Ženin iz Amerike. 1938 (s spremno besedo C. Štuklja), prinaša že obj. besedila. — T. se je v prozi zgledoval pri slov. ljud. povesti in pisateljih 19. stol., Cankarju, rus. realistih, posebej pri Gorkem, ki mu je bil vzornik tudi zaradi sorodne usode (podobno Prežihov Voranc–L. Kuhar), ter pri drugih evrop. in amer. socialnih pisateljih, ki jih je imel v svoji knjižnici. — Družbenokritični drami Detomorilka in Glavnjača imata izdelane samo začetne prizore in sta ostali v rkp. Napisal je tudi nekaj otroških iger v verzih za društv. prireditve (gl. DPol 1929, št. 106).

Publicistika je povezana z njegovim kulturnoprosvetnim delom. V člankih je obravnaval svetovne družb. konflikte (mdr. gl. Naprej 1919, št. 76; DPol 1926, št. 98), idejo feder. zveze jsl narodov (Pod lipo 1925, št. 4; 1928, 97–100), polit. in socialne razmere v Mehiki (ib. 116–20), Španiji (Svoboda 1932, 12–9), doma (Mrb pismo, DPol 1926, št. 1, 9; O boljševizmu idr., Naprej 1919, št. 24; K vprašanju delav. stanovanj! 1919 rkp. nagrajen od okrajn. boln. blagajne v Lj.; K vpraš. izboljšanja bolnišk. zavarovanja, Enakost 1921, št. 39; Glas iz kategorije D, Naš glas, Bgd 1941, št. 10 idr.). Društv. življenje je spremljal s poročili (Kres 1921/2, 171 s skupin. sliko), poudarjal nujnost socialist. kulture (Svoboda 1925, 52–5), opozarjal na potrebo lastnega delav. doma v Mrbu (DPol 1926, št. 44), želel, da kultura prodre v najširše delav. kroge (Svoboda 1931, 272–3). Napisal je brošuro Kronika delav. kulture v Mrbu … 1938. Številni so članki o literaturi (DPol 1931, št. 7; Svoboda 1931, 72–4), o pisateljih, kot so M. Gorki (Pod lipo 1925, 167 sl.; DPol 1928, št. 21), H. Heine (Pod lipo 1926, 50–1; Svoboda 1931, 189–90; 1936, 57), L. N. Tolstoj, L. Andrejev, U. Sinclair, Z. Kveder, A. Kristan, I. Vuk (DPol 1939, št. 132) idr. poročila o domačih in tujih knjigah, mdr. o slov. proletarski književnosti (npr. T. Seliškar, R. Golouh, L. Mrzel, A. Cerkvenik, T. Čufar, M. Klopčič, F. Kozar), anonimna o dogajanju doma in v svetu so neugotovljiva (s poročanjem tudi odplačeval dolg 3500 din za tisk zbirke Glasovi iz teme).

T. je prevajal iz rušč., nem. in shrv. poezijo in prozo. Izbiral je angažirana dela, v poeziji predvsem polit., socialne in delav. pesnike, v prozi zlasti besedila, primerna za podlistke. Mdr. je prev. po več pesmi K. Tucholskega, E. Tollerja, H. Heineja, izbor ruske sodobne poezije (Pod lipo 1925), poezije amer. črncev (KCkD 1931, 112–4) in delav. pesnikov (ib. 1932, 112–3), Internacionalo E. Pottiera; v rkp. je ostal prevod A. A. Bloka, Dvanajst (gl. Pod lipo 1928, 192). Pri prevajanju mu je bila važnejša vsebinska zvestoba kot dognana oblika. Od pripovednikov je največ prev. Gorkega. Knjižno sta izšla socialni roman Poletje. Mrb 1939 (ponat. iz DPol 1938, št. 35–100) in zbirka 3 novel Karàmora. 1940; črtica Pred obličjem življenja (Pod lipo 1924, 91) je ponatisnjena v knj. Nekoč v jeseni in druge zgodbe. Mrb 1940. Sicer je prev. še L. Lazarevića, A. I. Kuprina, I. S. Turgenjeva, L. N. Tolstoja, P. Päivärinta idr. — Psevd.: Anton Čulkovski, Anton ali Tone Maček, A. T., A. T. C. (samo Pod lipo 1925, št. 4), Č., Čk. (samo DPol 1928, št. 101), T. M., X. (Zadružni kol 1926, 84). — Prim.: Bibl JLZ; Zssl VI, 164, 287 (popravi Ivan v Anton); Talpa (= B. Teplý), KCkD 1930, 112; DPol 1937, št. 5 (s sliko); (C. Štukelj), Vzajemna svoboda 1937, 86; DEn 1947, št. 51; F. Filipič, SPor 1947, št. 294; isti, VMrb 1947, št. 51; isti, Revoluc. delav. gibanje v Sji v l. 1921–4. 1975, 157, 166; V. Pipan, NOja 1950, 85–94; M. Koblar (= C. Zagorski), SocM 1952/53, 690 sl. (s sliko); isti, TT 1957, št. 43 (s sliko); isti, VMrb 1972, št. 278; isti, Borec 1973, 399–405 (s sliko); S. Janež, Zgod. slov. knjiž. I. 1957, 522–4 (netočno); M. Klopčič, DEn 1957, št. 18/19; J. Župančič, NRazgl 1958, 24; Zasavski tednik 1958, št. 1; J. Liška, Prispevki za zgod. delav. gibanja. 1966, 111; A. Glazer, Dialogi 1967, 660–3; ista, 7 dni, 1977, št. 50 (s sliko); A. Reisman, VMrb 1967, št. 277 (s sliko); isti, VMrb 1970, št. 146; F. Zadravec, Oktobrska revolucija in slov. literatura. Mur. Sob. 1968, 73–6 in pass.; K. Lazar, VMrb 1977, št. 290 (s sliko); Katalog rkp. Univ. knjižnice Mrb. 1978, 66–70. Gr. + AGr.