Tačker, Sebastijan (?–?)

Tačker (Datschgar, Tačkar) Sebastijan, lj. rezbar in intarzist v 17. stol., datum in kraj r. ter smrti nista znana. — Ko je lj. meščan, rezbar Abraham Hueber prevzel po pogodbi z dne 28. okt. 1688 izdelavo lesenih klopi v zgb stolnici, je s seboj pripeljal tudi pomočnika T-ja; po komaj tretjini opravljenega dela je Hueber sredi 1689 zbolel in v zač. jan. 1690 v Zgbu u. Nadaljeval ga je in tudi mojstrsko opravil T.; nato je dobil še druga naročila za stolnico in je izdelal oz. dokončal: 1690 hrastovo klop pred oltarjem sv. Barbare s sedeži, klečalniki, baldahinom, okrašeno z arabeskami, intarzijami 4 evang., rezljanimi podobami iz vojaškega življenja ob straneh; 1691 dve omari v zakristiji, bogato okrašeni, intarzije s podobami sv. Štefana in Ladislava; 1692–4 hrastove klopi (17) za razne oltarje, pos. umetn. vrednost ima klop za oltar sv. Trojice, naročena kot pendant k obstoječi renes. klopi pred olt. sv. Emerika (izd. l. 1520). Kljub arhivalnim virom in pisani pogodbi so nekateri odrekali avtorstvo T-ju in delo pripisovali mojstrom iz leta 1520. Ta klop s klečalniki, sedeži in baldahinom, bogato okrašena z renesanč. arabeskami, ima 3 intarzirane podobe: sv. Trojico v sredi, z desne sv. Gregorja papeža s kardinalskim spremstvom, z leve sv. Lovrenca z insignijami mučeništva. Vseh 17 klopi ni ohranjenih, najbrž so bile odstranjene v 19. stol. pri obnovitvenih delih v stolnici; 1696 notranjo opremo katedralne zakladnice: velike stenske omare (za cerkv. oblačila in dragocenosti), sev. in zah. steno je obložil s hrastovimi deskami in jih okrasil z 28 intarzijami (podobe svetnikov in razl. stavb) velike umetn. vrednosti. Ali je še pozneje T. kaj delal, po doslej znanih arhiv. virih ni dognano, prav tako ni o njegovem življ. in smrti ničesar znanega. Brez dvoma je bil izredno talentiran rezbar in ingeniozen intarzist, eden naših največjih in najboljših sploh. Njegovo delo priča o mojstrstvu in veliki prilagodljivosti željam naročnikov (klop po renesanč. vzorcu), pa tudi o dobrem slikar. talentu v intarzijah (obrazi Kristusa in svetnikov) ter izrednem smislu za kompozicijo ornamentike (renesančne in baročne arabeske). — Prim.: ELU III, 3; IV, 393; Drž. arhiv Hrv., Zgb (Acta Capituli ant. fasc. CI 60; Cath. eccl. camp. supel.; Conventio Magistr. Cath. Eccl. Zgbiensis No VII); I. Kukuljević, Prvostolna crkva zgbačka opisana s gledišta povjesnice, umjetnosti i starinah. Zgb 1856, 37–8, 47, 50; I. K. Tkalčić, Prvostolna crkva zgbačka nekoć i sada. 1885, 83, 86–7, 113–4; J. Barlè, Vjesnik Hrv. arheol. društva 1908/9, 146–8; Stari i novi Zgb I. 1925, 248–9, 252–4; I. Bach, Časopis za hrv. poviest 1943, 330–58; A. Ivandija, Zgbačka katedrala. Zgb 1967, 33; A. Horvat, Izmedju gotike i baroka … oko 1500 do oko 1700. Zgb 1975, 381–2; J. Kampuš in J. Karaman, Tisućljetni Zagreb … Zgb 1975, 114. Lc.