Táborský, Vilém (1869–1935)

Táborský Vilém (s pravim imenom Villy Neumann), igralec, režiser, pisatelj in prevajalec, v Pragi r. 8. jan. 1869 in u. 8. apr. 1935. Študiral je pravo, toda kmalu se je ves posvetil gledališču in literaturi. V l. 1891–906 je bil član gledal. Arena v Pragi (Smíchov), kjer se je seznanil in por. z igralko M. Táborsko (gl. čl.). Po posredovanju Otak. Boleške je bil v sez. 1906/7 skupaj z ženo angažiran kot igralec, režiser in umetn. vodja drame v Dežel. gledal. Lj. Tu je režiral Cankarjevo dramo Za narodov blagor in igral v njej Gornika. Odlične so bile tudi druge režije (zlasti Ger. Hauptmann, Elga, Potopljeni zvon; Shakespeare, Beneški trgovec; Josef Štolba, Na letovišču; dramatiz. Tavčarjevega Antonia Gledjeviča idr.). — T. je prišel v Lj. z velikimi načrti, ki jih zaradi kratkega bivanja ni mogel uresničiti, mdr. ustanovitev dramske šole (prim. Pozor, Olomouc 1906, št. 152). Kljub temu je bilo njegovo delovanje v Dežel. gledal. zelo pomembno za mlado generacijo slov. odrskih umetnikov, ki se je pri T-ern učila moderne režije in neposredne, nepatetične igre. Bil je izvrsten gledal. praktik s finim posluhom ne le za zunanjo, marveč predvsem za notranjo obliko odrskega dela, skrbel tudi za moderni repertoar. Češ. dnevnik Právo lidu (1907, pril. k št. 11) je nekoliko pretirano trdil, da »ima lj. gledališče po zaslugi T-ih danes modernejši repertoar kot naše Nár. divadlo«. Vrline T-ega je hvalila tudi takratna slov. gledal. kritika (Fr. Kobal, Fr. Terseglav, J. Wester idr.). Jeseni 1907 je sprejel angažma Mestn. gledal. v Pragi (na Kr. Vinohradih), kjer sta si z ženo obetala še lepšo bodočnost. Razočarana sta že 1908 delovala v Osijeku, nato v Bgdu, kmalu zatem spet v Pragi (Píštěkovo gledal.) in v Brnu. Tu se je poslovil od gledal. — Kot pisatelj ni bil posebno uspešen; izdal je zbirko pesmi V strunách duše. 1899; zbirko pripovedk Šestero povídek. 1911; nekaj veseloiger, mdr. Po dvou měsících. 1892; Zmařené jubileum. 1911, idr. Prevajal je v češč. drame mdr.: Roda-Roda, Dana Petrovičova. 1919; Max Halbe, Brez doma. 1912; Edmond Rostand idr. Po 1. svet. vojni se je zagrenjen predal bohemskemu življenju. — Prim.: rkp gradivo (Kabinet pro studium čes. divadla, Praga); SGL III, 718–9; Národní listy (Praga) 1935, št. 100; D. Moravec, Vezi med slov. in češ. dramo. 1963, 267–71. O. B.