Švara, Danilo (1902–1981)

Švara Danilo, skladatelj, dirigent, pedagog in kritik, r. 2. apr. 1902 v Ricmanjih pri Trstu gostilničarju Antonu in Frančiški r. Gulič, živi v Lj. Osn. šolo je obiskoval 1908–12 v r. kraju, gimn. 1912–20 v Pazinu, Gor. in Kranju (mat.), 1917–20 šolo GM v Lj. (klavir in glasb. teoret. predmete); 1920–2 je študiral na vis. šoli za svet. trgovino na Dunaju, privatno pa klavir pri Ant. Trostu, 1922–5 nadaljeval študij na fak. za državoznanstvo v Frankfurtu ob M., 1925 prom. za dr. polit. in drž. ved; privatno je tu študiral dirigiranje (prof. Herm. Scherchen), klavir (Fritz Malata) ter harmonijo in kontrapunkt (Herm. Caesar). Jeseni 1925 je prišel v Lj., bil 1925–7 dirigent in korepetitor v Operi, 1927–30 spet v Frankfurtu na Dr. Hoch’s Conservatorium študiral: kompozicijo (prof. Bernh. Szekles), koncertno (Herm. v. Schmeidel) in operno dirigiranje (L. Rottenberg) ter operno režijo (H. Wallenstein). Po dipl. 1930 se je vrnil v Lj., bil 1930–41 honor. dirigent v Operi in prof. za klavir na šoli GM; 1941–3 so Š-o Italijani konfinirali v Trstu, jeseni se je vrnil, odtlej bil neprekinjeno honor. dirigent v Operi, 1957–9 njen direktor, 1943–5 je nadaljeval delo na šoli GM; 1946 je postal prof. na srednji stopnji GA, 1947–52 docent, 1952–62 izr., od 1962 tu red. prof. za dirigiranje.

Š. ustvarja kot skladatelj na raznih področjih: I. Opere: Kleopatra, 4 dej., 1937, izv. 1940; Veronika Deseniška, 4 dej., libreto po O. Župančiču in E. Tomiću, 1943, izv. 1946; Slovo od mladosti, 3 dej., libreto po F. Prešernu Ljuba Prenner, 1952, izv. 1954; Ocean, 5 dej., libreto Leon. Andrejev, 1963, izv. 1969, (gl. LDk 1969, št. 91, 93). – II. Balet: Nina, 3 dej., libreto P. Bibič in M. Jeras, 1962, izv. 1964. – III. Orkestralna dela: Simfonija I. za vel. orkester (1932), II. (1935), III. (1947); Borec, uvert. za vel. orkester (1947); Uvertura brillante za vel. orkester (1955); Valse interrompue za vel. orkester, DSS 1957; Sinfonia da camera in modo istriano, za godala, DSS 1958; Concerto grosso dodecafono za godala, pihala in rog, DSS 1961. – IV. Vokalno instrumentalna: Vizija, kantata za sopran in bariton solo, zbor in orkester, DSS 1964. – V. Komorna glasba: Improvizacija za čelo in klavir, 1933; Kvartet za godala I., 1933; II., 1938; Trio za flavto, klarinet in fagot, 1943; Trio za violino, čelo in klavir I., 1936; II., 1958; Chanson za čelo in klavir, 1942; Rondo – fantazija za violino in klavir, DZS 1953; Suita za violino in klavir I, 1956; II., DSS 1961; Koncertna suita za flavto, oboo, rog in godala, 1962; Koncertna suita za klarinet, fagot, pozavno in godala, 1963; Tri dodekafonske etude za violo, DSS 1967. – – VI. Klavirske skladbe: Sedem skladb, 1933; Sonata, 1949, samozal.; Dve istrski etudi, 1957; Rdeča kapica, 1960; Morceaux pour piano, DSS 1967. – VII. Samospevi: Krota, za mezzosopran in klavir ali orgle ali orkester, 1930; Šivilja, za glas in orkester, 1932; Elegija za sopran in klavir, 1932; Sursum corda, za tenor in orgle, 1935; Bazovica, za mezzosopran in klavir, 1936; Očitek, za glas in klavir, 1937; Tri balade, za bas in klavir, SGR 1951–2; Dva speva iz opere »Prešeren« za sopran in klavir, 1954, samozal.; Trije spevi iz opere »Prešeren« za tenor in klavir, 1954 samozal.; Štiri pesmi za srednji glas in klavir, 1954 samozal.; Na pot, za glas in klavir, Zveza sklad. Jsle, Bgd 1957 (Jsl solo-pesma I.); Intima, pet samospevov za glas in klavir, DSS 1957; Quatre mélodies za visoki glas in klavir, DSS 1960. – VIII. Dvospevi: Deset narodnih, za dva glasova in klavir, DZS 1948. – IX. Zbori a capella, s spremljavo klavirja ali z instrumenti, s soli ali brez: Prihajajo, besed. L. Ljubič, za meš. zbor, 1932; Zima, za mladin. zbor, 1933; Boter Jež, besed. D. Gorinšek, za 3-glasni mladin. zbor, 1933; Uspavanka, za 3-glasni mladin. zbor, 1933: Slov. nar. iz Benečije, za 5-glasni moš. zbor, 1935; Sirota Jerica, za 3-glasni žen. zbor s solom, 1938 samozal.; Dvom, za 3-glasni žen. zbor a capella ali s klavirjem, 1940; Venec partiz. pesmi, za 3-glasni mladin. ali žen. zbor, 1946; Suita Kajuhovih, za 3-glasni meš. zbor, 1947; Slovo, besed. S. Jenko, za moš. zbor, NZb 1948; Deset narodnih, za eno- ali dvoglasno, za solo ali zbor s klav., 1953; Moj očka so mi rekli, variacije na nar. pesem za moš. zbor, 1956; Elija, le lij, besed. M. Bor, za meš. zbor, 1956; Roška balada, besed. isti, za meš. zbor, 1956; Kam bi s soncem, besed. Vida Brest, za moš. zbor, NZb 1961; Kje si, mati, besed. Kajuh, za moš. zbor, ib.; Požgana vas, besed. P. Levec, za moš. zbor, ib.; Partizan, besed. M. Bor, za moš. zbor, ib.; Črna kuga, maked. nar. v priredbi O. Župančiča, ib.; Kurirček Andrejček, za sopran, alt in 3-glasni mladin. zbor, 1966. – Scenična in filmska glasba. Izdal je Mladi slavček. Zbirka nar. in ponarodelih pesmi za prve razr. osn. in glasb. šol, I. 1955, II. 1956. – Kot dirigent se je najbolj udejstvoval v operni reprodukciji. Dirigiral je malone ves standardni operni repertoar, gostoval v opernih hišah Avstrije, Nemčije, Italije, ČSSR in na Poljskem; dirigiral tudi koncerte. V obeh smereh, operni in koncertni, je tehnično verziran, zanesljiv, z izrazitim smislom za zvesto stilno interpretacijo. – Kot pedagog je vzgojil vrsto dirigentov, iz Š-ove šole na GA je izšel skoraj ves mlajši slov. dirigentski rod. – V l. 1950–7 je pisal glasbene kritike za Delo, 1960–4 pa poročal za RTV Lj.; njegove kritike so strokovno temeljite in težijo za objektivnim prikazovanjem lj. glasb. prireditev.

Š. se je stilno usmeril že na začetku v ekspresionizem. Sprva je zastopal radikalna naziranja tridesetih let, skladbe pisal atonalno, v formi je sledil novoklas. oblikovanjem. Ok. 1939 je postal zmernejši, v melodiki se je začel vezati na slov. ljud. čustvenost. Nekako 1960 se je spet vrnil k atonalnosti in ji je še pridružil dvanajsttonsko tehniko. Njegove kompozicije odlikuje izvrstna tehnika in značilen muzikalni izraz. Ustvarjalno najmočnejši je v odrski in orkestralni glasbi. Tu izstopajo vse njegove štiri opere in tudi balet Nina, od orkestralnih del pa so zlasti pomembne Simfonija I, II, III, Sinfonia da camera in modo istriano ter Concerto grosso dodecafono. Š-ov opus je raznovrsten in dragocen prispevek k novejši slov. glasbi. – Prim.: Expres, Praga 1935, 3. 9.; Lidové noviny, ib., 1935, 4. 9.; Prager Abendblatt 1935, 3. 9.; Prager Mittag 1935, 3. 9.; Právo lidu 1935, 4. 9.; SN 1937, št. 84, 287; Radio Lj. 1940, št. 4 (s sliko); SPor 1947, št. 4; 1952, št. 80; SGR 1951–2, 3–4, 68–9; PDk 1953, št. 9; 1954, št. 145; 1956, št. 103 (s sliko); 1962, št. 79; 1965, št. 271; Slov. Jadran 1953, št. 40; LdP 1954, št. 79; 1956, št. 100 (s sliko); Vjesnik, Zgb 1954, št. 2856; GLLjO 1955–6, 97–106 (s sliko); 1968–9, 238–45, 248–50; LDk 1956, št. 100; 1968, št. 46 (s sliko); Nar. list, Zgb 1956, št. 3543; NZb 1956, št. 2 (s sliko); 1961, št. 3 (s sliko); Larousse de la Musique 2, 1957, 387; Passauer Nachrichten 1957, št. 185, 187; NRazgl 1957, št. 16; 1964, št. 9, 11, 12; Encyclop. de la Musique Fasquelle III, 1961, 759; Delo 1962, št. 89; 1969, št 98; Muzička enc. 2, 1963, 683 (s sliko); D. Cvetko, Stoletja slov. glasbe. Lj. 1964, 279–80; VMrb 1964, št. 138; Südost-Tagespost, Gradec, 1964, 9. 6.; Musik in Geschichte und Gegenwart. 1965, zv. 12, stolpec 1769–70; D. Cvetko, Histoire de la musique slovène. Mrb 1967, 309, 316; Kompozitori Jsle 1968, 588; Koncertni list 1968–9, št. 7, 10–1; Delo 1969, št. 91 (s sliko), 98, 130; VMrb 1969, št. 84. Ctk.

ŠVARA Danilo, skladatelj, dirigent, pedagog in kritik, r. 2. apr. 1902 v Ricmanjih pri Trstu, u. 25. apr. 1981 v Lj. Oče Anton, krojač in gostilničar, mati Frančiška Gulič, bratje Darko, Ivan, Vladimir, Vinko (gl. čl). Osn. š. 1908-12 v roj. kraju, gimn. 1912–20 v Pazinu, v Gor. in v Kranju (matura 1920), š. GlasbM 1917–20 v Lj., kjer je študiral klavir in teor. predmete. Od 1920–22 je študiral na Vis. š. za svet. trg. na Dunaju, klavir pri Antonu Trostu tam. 1922–25 je nadaljeval s študijem na Fak. za državoznanstvo v Frankfurtu ob Maini in 1925 promoviral za dr. polit. in drž. ved. Istočasno je privatno študiral dirigiranje (H. Scherchen), klavir (F. Malata), harmonijo in kontrapunkt (H. Caesar). Jeseni 1925 je prišel v Lj. in bil do 1927 korepetitor v O. 1927–30 je spet študiral v Frankfurtu na Dr. Hoch's Conservatorium: kompozicijo (B. Szekles), koncertno (H. v. Schmeidel) in operno dirigiranje (L. Rottemberg) ter operno režijo (H. Wallenstein). Po diplomi 1930 se je vrnil v Lj., bil od 1930–31 do vojne hon. dirigent v O in prof. za klavir na š. GlasbM. 1941–43 so ga It. konfinirali v Trstu. Jeseni 1943 se je vrnil v Lj. in bil hon. dirigent v O, 1957–59 njen ravn. 1943-45 je učil na š. GlasbM. 1946 je postal prof. na srednji stopnji GA, 1947–52 je bil docent, 1952–62 izr. in od 1962 red. prof. za dirigiranje. - Dela, Opere: Kleopatra, v štirih dej. (7 slikah), 1936, op. 23, izved. maja 1940 pod avtorjevim vodstvom; Veronika Deseniška, v štirih dej. na libreto, ki ga je Š. povzel po Župančiču in Tomiću, 1943, op. 32, izved. dec. 1946; Prešeren(Slovo od mladosti), na besedilo Ljube Prenner, 1952, op. 43, izved. 1954 pod avtorjevim vodstvom; Ocean, v petih dej. na Š-ovo libreto po L. Andrejevu, 1969, op. 71, izved. mar. 1969 pod avtorjevo taktirko; Nina, balet v treh dej. na libreto P. Bibiča in M. Jerasa o Lepi Vidi, 1962, izved. apr. 1964 pod skladateljevo taktirko; Štirje junaki, mlad. opera v dveh dej., 1973. - Kantata: Puntarska kantata za šole, zbor in ork., 1973; Srednjeveški punt, opera-balet za šole, zbor, balet in ork., 1978. - Orkestralna dela: I. simfonija za vel. ork., 1933, izved. v Lj. 1937 pod vodstvom Hermana Scherchena; II. simfonija za mali ork., 1935, izved. 1973 v Lj. pod avtorjevim vodstvom; III. simfonija, 1947, izved. v Bgdu ob ustanovitvi Zveze skladateljev Jsle 1950, revidirana in izved. v Lj. 1953 pod vodstvom Jakova Cipcija; Sinfonia da camera in modo istriano za godala, 1957, izved. 1957 pod avtorjevim vodstvom; Valse interrompue za vel. ork., 1933, ob prvem gostovanju Mlakarjeve plesne dvojice, ki je delo koreografirala; Uvertura brillante za vel. ork., 1955, izved. 1961 pod avtorjevim vodstvom; Concerto grosso dodecafono, 1961, izved. 1962 pod vodstvom Antona Nanuta; Sedem arabesk za ork., 1970, izved. 1971 pod taktirko Oskarja Danona; Fantasia doppia za violino, čelo in ork., 1975; Ballabili in modo istriano za vel. ork., 1976; Concertato za klavir in ork., 1976; Eseji, suita za vel. ork., 1977; Istrski plesi za vel. ork., 1978; Slov. plesi za vel. ork., 1978; Juvenalia, fantazija za vel. ork., 1980; Koncert za čelo in ork. (nedokončano), 1980. - Komorna dela: Improvizacija za čelo in klavir, 1933; Kvartet za godala I.,1933; II., 1938; Trio za flavto, klarinet in fagot, 1943; Trio za violino, čelo in klavir I., 1936; II., 1958; Chanson za čelo in klavir, 1942; Rondo-fantazija za violino in klavir, DZS 1953; Suita za violino in klavir I., 1956; II., DSS 1961; Koncertna suita za flavto, oboo, rog in godala, 1962; Koncertna suita za klarinet, fagot, pozavno in godala, 1963; Tri dodekafonske etude za violo, DSS 1967; Cinq escapades za violino in klavir, 1972; Trois morphoses za rog in klavir, 1972; Maritima suita en gris, vert, rouge et noir - pour arpe, 1972; Klavirski trio, 1972; Infernalia za violončelo in klavir, 1977; Kvintet za pihala, 1978; Burleska za fagot in klavir, 1978; Godalni kvartet v istrskem modulu, 1979; Trio lirico violino, čelo in klavir, 1980; Pesmi o moji deželi, kantata za ž. ali mlad. zbor, 2 klarineta in 2 rogova, 1981. - Klavirske skladbe: Sedem skladb, 1933; Sonata, 1949; Dve istrski etudi, 1957; Rdeča kapica, 1960; Morceaux pour piano, DSS 1967; Capriccio istriano, 1974; Zimski dan, 1977; Istrske narodne, 1977. - Samospevi: Krota za mezzosopran in klavir ali orgle ali ork., 1930; Šivilja za glas in ork., 1932; Elegija za sopran in klavir, 1932; Sursum corda za tenor in orgle, 1935; Bazovica za mezzosopran in klavir, 1936; Očitek za glas in klavir, 1937; Tri balade za glas in klavir, SGR 1951–52; Dva speva iz opere Prešeren za sopran in klavir, 1954; Štiri pesmi za sred. glas in klavir, 1954; Na pot za glas in klavir, Zveza sklad. Jsle, Bgd 1957 (Jsl, solo pesma I.); Intima, pet samospevov za glas in klavir, DSS 1960; Krščeno vino, balada za bas in klavir, 1971; Svitanice, ciklus pesmi za glas in klavirski trio, 1974; Istranka Nina za sopran in klavir, 1975; Meditacija na impromptu v G-duru F. Schuberta za visok glas in klavir, 1980. - Dvospevi: Deset narodnih za 2 glasova in klavir, DZS 1960; Deset istrskih motivov za dva alta in mali ork., 1976. - Zbori: Prihajajo, meš. zbor; Boter jež, 3-glasni mlad. zbor.; Uspavanka, 3-glasni mlad. zbor, 1933; Slov. nar. iz Benečije, 5-glasni moš. zbor, 1935; Sirota Jerica, 3-glasni ž. zbor s solom, 1938; Dvom, 3-glasni ž. zbor a cappella ali s klavirjem, 1940); Venec partizanskih pesmi za mlad. ali ž. zbor, 1946; Suita Kajuhovih, 3-glasni meš. zbor, 1947; Slovo, moš. zbor, NZb 1948; Deset narodnih za enoglasno, dvoglasno petje ali za zbor, SKAD 1935; Elija, le lij za meš. zbor, 1956; Kam bi s soncem za moš. zbor, NZb 1961; Roška balada; Kje si, mati; Požgana vas; Partizan; Črna kuga, vse moš. zbor, 1956; Kurirček Andrejček za sopran, alt in 3-glasni mlad. zbor, 1966; Trije čakavski mlad. zbori, 1974; Očka poje; Zima; Ciciban; Materi za god; Suita mladinskih, vse za mlad. zbor, 1976; Sultanove sandale za moš. zbor, 1976; Ob tihih večerih za meš. zbor, 1976; Razletavanje, trije moš. zbori, 1977; Maškare za mlad. zbor; Tako boš ležal za moš. zbor, 1978; Aurea mundi aetas za meš. zbor, 1980. - Mojstrske so njegove obdelave ljudskih pesmi: Moj očka ima konjiča dva; Moj očka so mi rekli; Kako se polžeku mudi; O Martinu Kebru; Dečva, to mi povej; En hribček bom kupil. - Pripravil in izdal je Mladi slavček, zbirko narodnih in ponarodelih za prve razr. osn. in glasb. š.: I., 1955, II., 1956. - Š. je pisal tudi scensko in filmsko glasbo. Spada v skupino vsestransko izšolanih in izvedenih slov. glasbenikov, ki je do potankosti obvladal skladateljsko obrt, bil odličen pianist, pripravljen in verziran dirigent in dober kritik. Dirigiral je ves standardni operni repertoar. Gostoval je v Avst., Nemčiji, It., ČSSR, na Poljskem. Vzgojil je vrsto dirigentov. 1950–57 je pisal glasb. kritike v Delo in poročal za RTV Lj. Kritike so strok. in težijo za objektivnim prikazovanjem glasb. dogajanja. Š. se je na začetku usmeril v ekspresionizem, zastopal radikalna načela tridesetih let, skladbe pisal atonalno, v obliki sledil novoklas. zgledom. Okr. 1940 je postal zmernejši; v melodiji se je začel naslanjati na slov. ljudske prvine. Okr. 1960 se je vrnil k atonalnosti in ji dodal še dvanajsttonsko tehniko. Najmočnejši je v oper. in orkestralni glasbi. Tu izstopajo njegove 4 opere, balet Nina, 1., 2. in 3. simfonija, Sinfonia da camera in modo istriano ter Concerto grosso dodecafono.

Prim.: Drag. Cvetko, SBL III, 739–40 s obširno liter.; tu bomo navedli samo pomembnejše novejše članke: NZb 1956, št. 2 s sl.; 1961, št. 3 s sl.; Larousse de la Musique II, 1957, 387; Encyclop. de la Musique Fasquelle III, 759; MuzE III, 521 s sl.; Cvetko, Stoletja, 279–80, 284, 290; Isti, Histoire, 309, 316; Isti, Opera in njeni mojstri, 309, 310; Musik in Geschichte und Gegenvart, 1965, zv. 12, stolpec 1769–70; Kompozitori Jsle, 1968, 588; Jelerčič, 149, 187, 197–99; Trobina, 181; L. M, Škerjanc, Od Bacha do Šoštakoviča, 272; Leksikon CZ, 1033; D. Cvetko, Južni Slovani v zgod. evrop. glasbe, 199, 236; G. Radole, Ricerche sulla vita musicale a Trieste, 278, 281; B. Marušič, Z zlatimi črkami, Trst 1987, 248–49 s sl.; ULjBB III, 1163; M. Jevnikar, KolGMD 1982, 65–66 s sl.; rkp. Biografija (do zadnje vojne, 3 str.) in celoten Kronološki pregled skladb od 1928–1978, opusov 108 (3 str.) v arh. PSBL.

Har.