Šuster, Andrej (1768–1825)

Šuster Andrej p. d. (Zvrhnji) Drabósnjak (izg. Drabóznek), bukovnik, pesnik, ljudski dramatik, r. 6. maja 1768 na Drabósinjah vzh. od Št. Jurija na Strmcu blizu Vrbe ob Vrb. jezeru kmetu Petru in Magdaleni, r. Karpnici p. d. Urhinji iz Trešč, u. 22. dec. 1825 na Umbaru. Med tremi sestrami in dvema bratoma najmlajši Š. je verjetno obiskoval šolo v Vrbi, vsekakor znal pisati slov. in nem., iz le-te prevajati tudi težja besedila; 25-leten je prevzel dom. kmetijo, se 23. sept. 1793 por. z Nežo Weiss, hčerjo Martina, bivšega lastnika Kamnikove bajte v Jezercu, in Marije Herman iz Pešč (Strmec). Od 11 otrok je 1810 živelo še 5 fantov in 3 dekleta. Nemirni (koalic. vojska, Francozi prodirali na Kor.) in razgibani časi (Š-jeva r. vas tudi pod Ilir. provincami), od vojnih krdel izžeto podeželje, lakota, nalezljive bolezni, propad nravi so ovirali uspešno kmetovanje. Š., ki se mu je le delno posvečal, si je pomagal s tiskom in razpečavanjem svojih in tujih knjig, jih razvažal in prodajal (»po 15, 20 krajcarjev« knjižico). Iz neznanih vzrokov (cenzur. predpisi? brez dovoljenja?) so mu na ovadbo prijatelja, menda mlinarja (gl. Svovenji obace) vso zalogo zaplenili, med njo Kolomonov žegen, Salomona, Šibiljo; Š-ja menda tudi zaprli. Ob koncu življenja si ni več opomogel iz gmotnih težav: še pred 1824 so mu zlicitirali Drabosnjakovino (novi gospodar 1824 Gašper Hafner); mimogrede se je vdajal pijači, a se rešil. Kot gostač v mlinu v Domačalah je u. pri svojem 7. febr. 1825 poročenem prvorojencu Gregorju, sodarju in posestniku Kamnikove kmetije na Umbaru št. 9, in njeg. ženi Ani Kavžar, hčeri Krištofa, posestnika Tišlerjeve kajže v Šmihelu, in Marije Katolnik. – Š. je slikal »tice, živadi, medvede, raufnkererje« na »čelnice« za panje; bil je tudi urar – samouk. Po življenj. polomu je iskal tolažbe v branju sv. pisma, premišljevanju Kristusovega trpljenja in Marijine žalosti (gl. Jakob Špicar, biograf. igra Drabosnjak. Nar. igra v 5 dej. Lj. 1937).

I. Bukovnik. V Svečah pri Rožu najdeni, v usnje vezani rkp., 4º (našel Fr. Kotnik) obsega več tekstov: 1.) str. 1–72: Prerokovanje od tega Ebekšuštarja … Na slovensko Spraho prestavlano od Andreasa Drabosinjaka tu je ena Pavra v Karantano inoi Thomasa Puhwaldarja kateri je šribou v tam lete 1825 (besedilo v Študij. knjiž., Ravne, sig. 10; obj. DS 1922, 391–405); a) o večnem židu Ahasverju, b) o 11 judovskih rodovih (neznane apokrifne predloge), c) moralni pouk (napisal v nem. verjetno duhovnik); – 2.) str. 73–118:Unteršberg al bukeli od Matjaža inu od testah žounirjou kateri u Bolšpuergi pod Zamlo spo katere se je zgueduo vtam lete M. D. CCI. Na souensko spraho prastaulano od Andrejasa Šuestarja drabosinjaka (Kotnikova zapuščina, Študij. knjižn. Ravne, sign. 74; obj. Fr. Kotnik, Č 1923–4, 217–32). Prevod po nem. ljud. knjigi o Frideriku Barbarossi, brez slov. pripovedke o kralju Matjažu: njegovo ime v naslovu samo vaba za slov. bralca. Besedilo je razdeljeno na odstavke po abecednem akrostihu; abeceda se trikrat zvrsti (3 x + A do C = 3 x 24 + 3 = 75 odstavkov); – Tretji znani Š-jev spis Ena liepa historia od te liepe Magdalene in pa od ta Edelpetra v ani provinciji v Švajci, »2 cm debel«, vezan rkp., 8º (Št. Singer – Fr. Kotniku), ok. 1885 ohranjen v Logavesi pri Vrbi; ok. 1890 mladina še rada prebirala, pozneje izginil iz razvida. Vsaj v 15. st. segajoča, po vsej Evropi v ljud. tiskih razširjena zgodba o lepi Mageloni (prim. še F. S. Finžgar, Makalonca. Lj. 1944). – Neznano kje tiskan je Pasion tu je popisvanie od terplienia Jezusa Kristusa inu njegove žalostne matare Marie Devica. Tae pasion je venka uset iz taistih Bukou, katere se jemenujajo Kristusaua žiulenja ali Christe Leben-Buch inu u’ druk dane u’ tem lete od Andreja Šuesterja Drabosnika, eniga poredniga Paura u’ Koratane. MDCCCXI, 72 str., svojevrsten pokončni format 10 x 30 (1 izvod v rkp. odd., NUK; prvo poročilo o njem J. Scheinigg, Kres 1885, 424–6), t. i. Marijin pasijon. Š. ga je priredil po nem. predlogi (Das Grosse Leben Christi oder ausführliche … Beschreibung dess Lebens und Leydens vnseres HHerrn JEsuChristi Und seiner glorwürdigen Mutter MARIAE … Authore P. Martino Cochem, Ord. Capucin. I. 869 str., II. 968 str., Köln am Rhein 1676; pet izdaj, zadnja ok. 1689), seveda le majhen del in v nevezani besedi: Marijine bridkosti od velike srede do Kristusove smrti; Predgovor (1–3) verjetno izviren. Besedilo razdeljeno v manjše odstavke (original ima poglavja) po abecednem akrostihu (12 x abeceda + A do D). Izredno priljubljena, edina datirana knjiga, razširjena po Kor., Gorenj., Štaj. (prepis B. Crobatha v Železnikih; prepis iz Legna pri Slovenjgradcu). Jezik se najbolj približuje knjižnemu tedanje dobe, zelo skrben tisk gotovo ne zakotne tiskarne. – Domneva (Iv. Grafenauer, ČZN 1907, 1–70), da bi bil Š. priredil in izdal v tisku tudi Goreiofrvvanie te svete delave Mariae (Fr. Kotnik, ib. 1906, 65–77) ter Kolemone žegen se ni potrdila (Iv. Grafenauer, Razprave I, AZU 1944, 3–339).

II. Pesnik. Kot spreten verzifikator je Š. izdal: Svovenji OBACE ( = ABC), 406 verzov, brez naslova, b. l. (po jeziku sodeč pred 1811). Verzi 1–2: Vjemeni S. S. S. Trojice … Odstavki po abecednem akrostihu (4 X abeceda + A do D). Izvod danes neznano kje (obj. Fr. Kotnik, SJ 1941, 41–54; samovoljna priredba L. Haderlap, Kor. bukvice 57–61, 115–8, 197–201); uvod (verzi 1–22); splošni nauki (v. 23–116); časovne razmere na kmetih, nauki za može, žene, hlapce, dekle, sinove, hčere (v. 117–302); kritika življenja tedanje duhovščine (v. 303–65); sredstvo za srečno življenje in zadnjo uro (v. 366–404). Nakazani biograf. podatki; izvirnost ali tuja predloga nista dognani; pesnitev ni estetsko, pač pa kulturnozgod. pomembna. – Zber petih različnih pesnitev, brez skupnega naslova, b. 1. (pred 1811): 1. Ena lepa celu nova latania od tah hudah žien (str. 1–7) našteva zle žen. lastnosti z responzorijem Mi prosmo tabe spreobrni se, Mi prosmo dabe bli riešani od tačah žien, moške čednosti z responzorijem Spraberni se o žena; Kyrie eleison nadomešča Kier je on sam; – 2. Očitna spued (str. 7–8), parodija na cerkveno (gospod biert nam. božjega imena, v’tam jemeni očeta bierta inu sina peka noi Duha Kelnarja); – 3. Ena žavba (str. 8–9), ki naj pomaga, da človek ne pride v pekel; po neznani, do sredn. veka segajoči nem. predlogi; – 4. Pesem od napitah bratrov (str. 9–11), satira na početje pijancev in krčmarjev po »tabernah«, ironizira tudi sebe; – 5. Rajmi od mlinarjev (str. 12–4) šibajo lažnive, goljufive in tatinske mlinarje; – 6. sklep. Oba tiska izpričujeta Š-jev živi čut za nezdrave plati družin. in družb. življenja. S krepkim, včasih robatim kmečkim humorjem začinjena sta se lahko in hitro širila.

III. Dramatik. Častno mesto pa zavzema Š. kot dramatik. Najobsežnejši je njegov Pasijon ali (naslov v prepisih) Komedija od celiga grenkiga terplenja ino smerti Jezusa Kristusa našiga ljubiga Gospoda. Popisano od Andrea Drabosnjaka eniga pavra v Korotane, iz nemškega v koroško špraho v rajme napravlano v letu 1818. Najstarejši znani prepisi (Jož. Schöfmann s Kostanj 1841; Ant. Unikar, kočar v Št. Rupertu pri Clcu 1854; Janez Tepan s Kostanj 1881) so prešli iz zapuščine V. Oblaka in so danes v slavist. seminarju dunaj. univ. (mikrofilm v Inštitutu za narodopisje, SAZU; tu še poznejši prepisi iz zasebne lasti). Zasnova je trodelna: 1. del igrali na odru (stoji še danes kot šupa, Črezpolje pri p. d. Žvanu, h. št. 8): Judeževo izdajstvo do prizora pred Pilatom, ko nalože Kristusu križ na rame; 2. del: križev pot, sprevod igralcev, gledalcev do bližnjega griča; 3. del: križanje, na prostem, vrhu griča. – Nem., do danes še ne najdena Š-jeva predloga in nem. besedilo (G. Graber, Das Passionsspiel in Köstenberg. Graz 1937) sta sicer istega izvora (Glinška dolina?), a ne identična. Graberjev ni »kostanjski«, marveč splošno koroški, uprizarjali so ga (učitelj Pfister) šele 1936, da bi spodrinili slov. predstave. Kljub prizadevanjem Š. ni dočakal uprizoritve, prva je izpričana 1826. Do 1935 je bilo mnogo predstav, mnogo prepisov, nekateri s predigro (prvi rkp. brez nje), alegoričnim prizorom s »šefarjem« in »šefarico« (gl. Fr. Kotnik, ČZN 1922, 89–96); – Igra od zgublaniga sina, po doslej še ne najdeni nem. predlogi (prepis mlinarja Janeza Lipiča, Dole pri Vrbi iz 1877 poznal Fr. Kotnik). Snov je evang. prilika (Lk 15, 11–32; vsebino gl. Fr. Kotnik, Et 1933, 259–75), »sobna igra« sega v humanist, in jezuit. dramatiko ter ohranja njene značilne poteze, Kostanjčani so jo igrali menda še konec 19. st. (Trstenjak 195). Sodobna prireditev: N. Kuret, Igra o izgubljenem sinu. Kranj 1934. Ljud. igre 6, z uvodom Fr. Kotnika; isti, radij. priredba (v narečju večkrat oddaja Radio Clc); uprizor.: Mrb Drama l. 1970 v priredbi Bruna Hartmana (GL Mrb 1969–70, 413–20). Prevod v franc. Sidonije Jeras, Le Livre slovène 1970, 1949–51 (odl.). Pastirska igra prikazuje evang. poročilo o Kristusovem rojstvu (Lk 2, 1–20) in poklonitvi treh kraljev (Mt 2, 1–12), nekak koledniški prizor, igran v božič. času po hišah (K. Weinhold, Weihnacht-Spiele u. Lieder aus Süddeutschland u. Schlesien. Graetz 1853). Š-jevo motivno v 16. st. segajoče besedilo se v celoti ne ujema z nobenim znanim nem. kor. besedilom (gl. M. Lexer, Kärnt. Wörterbuch. Mit einem Anhange: Kärntner Weihnacht-Spiele u. Lieder. Leipzig 1862), verjetno ga je Š. priredil po svoje, tematsko razširil s prizori bega v Egipt in pokola nedolžnih otročičev (Mt 2, 13–7) ter z apokrifnim napadom razbojnika na sv. družino, ko je bila na poti v Egipt. – Rokopisi: najstarejši vsebuje letnico 1814, verjetno direktni prepis iz Š-jevega originala (last Š. Singerja); izvod z Breze sev. od Vrbskega jezera; v usnje vezan, 42 listov, poškodovan naslovni list Gierten S(piel?) al(i) Anu žavostno ino vsmilenja vrie(dno) Djanje per tam roistv(i) JESUSA KRIST(usa), našel N. Kuret sept. 1956 na Kostanjah (last Štefana Petručnika, p. d. Strižeja z Ravenj), bohoričica, verjetno iz Š-jeve roke, mikrofilm v Inštitutu za slov. narodopisje, SAZU; objava besedila B. Hartman, ČZN 1967, 157–83. – Kljub težavam s svetno in cerkv. cenzuro je bila pogosto uprizorjena, še v zač. 20. st. (v Markovi gostilni na Dvoru pri Vrbi 1907; gl. Fr. Kotnik, Starosvetnosti 106–7), po 2. svet. vojni na Kostanjah (šol. oder), tudi na sodob. poklicnem odru: Slov. gled. Trst 26. dec. 1966 z naslovom Ta sveti dan, veseli dan (GL Trst ob uprizor. igre o slov. božiču A. Š-ja Drabosnjaka in B. Hartmana … b. l. in pag.). – Izročilo pozna še tri Š-jeve igre: Igro o Amanu in Esteri (po Esterini knj. 2–7), rkp. je baje imel univ. prof. dr. Primus Lessiak, današnje nahajališče neznano; Igra o Egiptovskem Jožefu (po Moz 37–47), po izročilu igrana 1869 v Vrbi pri Mečku; Igra o Bogatem možu (Lk 16, 19–31), v nekdanji Notranji Avstriji priljubljena igrska snov (L. Kretzenbacher, Die steirischkärtn. Prasser- u. Hauptsündenspiele v Oesterr. Zft f. Volkskunde 1, Wien 1947, 65–85): danes so vse neznane. Nobena igra ni doživela znanstv. izdaje.

Š. je bil menda srednje postave, gladko obrit, pri delu nosil črtaste platnene hlače, srajco in širok klobuk. Kot šaljivec je bil priljubljen v družbi, rad je tudi prerokoval (»ratal«) iz kvart in dlani. Ženskam je zlagal rajme, možem brez uspeha pomagal kopati zaklade. Govoril je v »rajmih«, z njimi okrasil svojo izbo in kozolec; še na oralu je imel obešen svinčnik, za klobukom nekaj papirja (pozabil skopati gnoj z voza, vola sami odpeljali gnoj nazaj domov). Malo verjetno je, da bi bil imel tiskarno v kleti ali najetega tiskarja nekje v Rožu. Nanj so vplivali: pietizem, elementarni ljud. misticizem; v hudih življenj. skušnjah se je zatekal h katoliškim in protest. nabožnim delom pa tudi v obskurno psevdorelig. slovstvo. Kot neuk človek se je pri prevajanju le težko odtrgal od nem. izvirnika, pisal v svojem kostanjskem narečju; kjer pa je svobodno ustvarjal, je pokazal v jeziku sočnost in neposrednost pravega ljud. pesnika. – Viri za njeg. življenje: avtobiogr. mesta v ohranjenih delih in ne vedno zanesljivo izročilo (zbral v glavnem Fr. Kotnik). – Njegov lastni podpis je v knjigi Krelj-Juričič, Postila. 1578 (NUK R 97936). – Prim.: gradivo, zapisi (rkp., Kotnikova zapuščina, Študij. knjižn. Ravne); Kidrič, Dobrovský 222; isti, Zgod., kazalo; SDL I, 77–8; Trstenjak 194–7; Jan. Scheinigg, Kres 1885, 424–6; J. Meierhofer, Mir 1906, št. 1, 4, 5, 13; Grafenauer I., ČZN 1907, 43–5, 52; Fr. Kotnik, Andreas Schuster Drabosnjak. Sein Leben u. Wirken. (disert., Gradec 1907, rkp., Študij. knjižn. Ravne, sig. 85); isti, Mir 1908, št. 20; isti, Pgr. d. Staats-OGymn. zu Klagenfurt 1909–10, Klagenfurt 1910, 11–2; isti, Č 1911, 142–3; isti, ČZN 1913, 121–40; 1922, 89 sl.; isti, DS 1922, 391–405; isti, SJ 1941, 175–6; isti, Narodopisje Slovencev. II, Lj. 1952, 92–4, 106–8, 116–9; isti, KMD 1950, 163–5; isti, SPor 1950, št. 30; F. Rebol, Č 1908, 423; 1923–4, 217 sl.; S 1912, št. 151; DS 1913, 157–9; J. Šolar, SJ 1941, 176–8; B. Kreft, SPor 1947, št. 51; 1958, št. 117; isti, NRazgl 1968, št. 10; Slov. vestnik, Clc 1951, št. 27; 1958, št. 24; 1968, št. 19; Kol Slov. Kor. 1956, 48–56; Pavel Zablatnik, I. letno por. Drž. real. gimn. za Slov. Clc 1958, 15–7; Glasnik slov. kor. pesmi. 1959, 2, 23–7; Delo 1967, št. 7; 1968, št. 120; 1970, št. 157; Glas 1968, št. 42; Kor. fužinar 1968, št. 2. N. Kt.