Šuman, Josip (1836–1908)

Šuman Josip, narodni delavec, jezikoslovec, r. 11. febr. 1836 na Zg. Ročici pri Zg. Ščavnici kmetu Andreju in Mariji r. Gajzer, u. 15. sept. 1908 v Moščenički Dragi, pok. v Lj. Po štirih razr. osn. šole v Zg. Ščavnici (Sv. Ana v Slov. goricah) je obiskoval 3. razr. normalke v Mrbu in 1847–55 gimn. (odl. mat. 1855). S štipendijo ministrstva je študiral klas. filolog. in germanistiko 1855–6 v Gradcu, po prekinitvi zaradi bolezni pa od letn. sem. 1857 na Dunaju poleg prejšnjega še slavistiko, ob močnem vplivu prof. F. Miklošiča in Hermana Bonitza. Od 1859 je bil Š. gimn. suplent v Mrbu, opravil 1860 prof. izpit in postal pravi gimn. učitelj, nato prof. Brez uspeha je kandidiral v dež. zbor 1867 v ptuj. mest., 1871 pa v mrb okraju. Po prizadevanju nemških mariborskih poslancev premeščen februarja 1872 v Ried (Gornja Avstrija.; gl. SN 1872, št. 26–8, 48) je Š. dosegel odlog do konca šolskega leta; s prošnjo na cesarja, da bi ostal v Mrbu, pa je okt. 1872 dobil mesto na akad. gimn. na Dunaju. Dne 7. dec. 1884 je postal gimn. ravnatelj v Lj., 1890 dež. šol. nadzornik, okt. 1900 ob upok. dvor. svetnik. L. 1901 ni uspel kot državnozbor. kandidat v skupini gorenj.-notr. mest na listi kat. nar. stranke (Š. bil tast dr. Iv. Šušteršiča, gl. čl.).

V Mrbu je Š. živahno deloval za nar. prebujo mesta in štaj. podeželja. 1861 je bil soustanovitelj in nato tajnik mrb čitalnice, 1866–7 njen predsednik, v njej delal kot govornik, pevec, igralec, o njenem delu poročal v N. Povzel je (N 1862, 378, Iz Mrba) predlog Fr. Cegnarja (SBL I, 359–60) za ustanovitev SM; po molku v Lj. glede pripravljalnih del je z odborom (prof. Jan. Majciger, ib. II, 24–5; dr. Janko Sernec st., ib. III, 293–4; inž. Emanuel Chocholoušek) sestavil začasen načrt za pravila, zbral podpise ustanovnikov. Tako velja za enega soustanoviteljev SM. L. 1863 je bil pobudnik in organizator proslave tisočletnice prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovence. Govoril je na volilnih shodih, pomagal uprizarjati gledališke predstave (Ljutomer). Na taboru na Kapeli 1870 se je potegoval za pravice slovenščine v srednji šoli. L. 1870 je s podpisi mrb prof. (Jan. Majciger; Janko Pajk, SBL II, 251–6; veroučitelj dr. Fr. Žagar) poslal na ministrstvo spomenico, naj se ustanovi v Mrbu nižja slov. gimn., neodvisno od obstoječe nem., češ da bi bile vzporednice le polovična rešitev (SN 1870, št. 100, 113–5). Minister Karel Stremayr je spomenico v načelu odobril, a zaradi stroškov kot neizvedljivo odklonil (SN 1872, št. 27), podpisnika spomenice Š. in Pajk pa sta bila premeščena.

Š. je največ objavil v mrbi in dunaj. dobi. Kot slavist in jezikoslovec Miklošičev učenec, je populariziral le-tega dela. Izdal je: Slov. slovnica po Miklošičevi primerjalni. Lj. 1881. (gl. V. Jagić, AslPh 1882, 627–8), ki prinaša le-te slov. gradivo, ohranja pa preveč nesloven., primerjalno-jezikoslovnega, posebnosti slovenščine so ostale v ozadju; v domovini ni bilo odmeva; Slov. slovnica za srednje šole. Clc 1884 (gl. dr. K. Štrekelj, LZ 1885, 115, 181, 236, 298, 373 in Š-ov odgovor ib., 429, 501, 567; V. Oblak, AslPh 1890, 499–500) se ni uveljavila kot pretežka in nepraktična; pomembna pa je zaradi prvič na podlagi izsledkov Mat. Valjavca in Stanisl. Škrabca v slovnico uvedenih paradigem z označenim muzikalnim naglasom. Razprave: Glasniške postave in njihove premembe značijo dobo v zgod. jezika in naroda (LZ 1881, 43–7); Staroslov. prašanje (LMS 1881, 71–86; prim.: Gregor Krek, Kres 1882, 439–41); Mlajše mehčanje (Kres 1882, 538–40); Što, kaj, ća (ib. 1885, 268, 317, 372). Poljudno je Š. prikazal druga dela in teze: Pavel Jož. Šafařik (Zora 1872, 79–82); Svarabhakti (ib. 1876, 244, 259, 292, 306, 322), kjer je kot prvi seznanil Slovence z valovno teorijo Johanna Schmidta; Človeški jezik in njega razvitek (ib. 1877, 11, 28, 45, 62, 80, 95); Starost Slovanov v Evropi (LMS 1881, 61–70; gl. Gregor Krek, Kres 1882, 438–9). V etimoloških študijah je Š. zbral gradivo iz raznih etimol. slovarjev: Etymolog. Tafeln nach Curtius u. Miklošič (Pgr. d. k. k. Staatsgymn. in Mrbg 1872, 33–54); najboljša Die Wurzel spar- im Slavischen u. in den verwandten Sprachen (Pgr. d. acad. Gymn. Wien 1875, 3–36), slov. skrajšano: Koren par-, pal- (pr-, pl-) v Vestnik 1875, št. 1–4; »Duma«. Sorodnice in izvir besede duma (DS 1908, 520–4); Etymolog. Erklärungsversuche (AslPh 1909, 293–307); manjši poskusi (Zora 1872, 159–60; 1877, 82, 114; DS 1908, 136). – Uredil je vsebinsko nesorazmerno knjigo Die Slovenen. Wien u. Teschen 1881 (D. Völker Oesterr.-Ungarns. Bd. 10, 1. Hälfte; gl. SN 1881, št. 284). Sam je napisal preobširna, presplošna uvodna poglavja o pradomovini, selitvi, pokristjanjenju; o slov. jeziku, njegovi zgodovini, zlasti o razvoju rabe slovenščine v lit., šoli, javnem življenju (kajkavce je zgodovinsko in jezikovno pripisal Slovencem, zato Hrvatje ostro nastopili); o umetnosti in znanosti. Preskopo sta obdelani pogl. o slov. literaturi (Fr. Simonič) in zgod. slov. dežel (Fr. Fasching). (Gl. N 1881, 402; Pozor 1881, št. 66; M. Pleteršnik, SN 1881, št. 284; Vienac 1881, 772, 850–1 Š-ov odg.; V. Jagić, AslPh 1882, 312–4; Kroat. Revue 1882, št. 1, 2; S. Rutar, LZ 1882. 53, 113; Fr. L[evec], ib., 434; Jožef Pajek, SGp 1882, št. 2,5; Fr. Simonič, ib., št. 4; Fr. v. Juraschek, Statist. Monatschr. hg. v. d. k. k. Direction d. admin. Statistik 1882, 308–9). Napisal je Die Sprache der Slovenen (poglavje v Die österr. ung. Monarchie in Wort u. Bild. Steiermark. Wien 1890, 225–38), kjer govori obširneje tudi o slovničnih in narečnih značilnostih slovenšč.; krajše poročilo Eine glagolit. Inschrift (AslPh 1907, 623). – Iz klasične filologije: Obsežek, delitev in vodilne misli Demostenovega govora (Pgr. d. k. k. Gymn. in Mrbg 1863, 3–14); prevod Navsikaja. Odlomek iz Odiseje (SG 1865, 257–64); Kraljična Navsikaja. Šesti spev Homerjeve Odiseje, poslovenjen, poklonjen gdč. Reziki Zabukovškovi, 8º, 12 str., tisk. Jan. Leon v Clcu (poroča samo Pajkovo gradivo); Bemerkungen zu einigen Stellen d. Platonischen Apologie des Sokrates (Jber. d. k. k. OGymn. zu Lb. 1886, 20–6); Weitere Bemerkungen … (ib. 1887, 6–19); Zur Erklärung von Horaz Sat. I, 4, 81–5 (Zft f. österr Gymn. 1897, 487–9); delal (zato imel zmanjšano učno obveznost, gl. SN 1882, št. 265) za grško slovnico v slovenščini, a ni izšla. – Z raznih področij: dopis Od sv. Ane v Slov. goricah (N 1858, 278); čitaln. predavanje Ravnopravnost in robstvo (Čitalnica 1866, 289–92); Zemljopisne razmere (v knjigi Slov. Štajer. Dežela in ljudstvo. I. sn. Lj. 1868, 5–78); Obraz Slovanstva (SN 1870, št. 46); Sosedi Slovanov (ib., št. 50); Slovenische Bräuche (Zft f. österr. Volkskunde 1896, 364–5); vzgojni črtici Jeza (Cvetnik 1865, 132–3; ponat. ib. 1881 in Sket, Slov. čitanka 1893); Snaga (KMD 1866, 51–4). – Š. je bil »zelo ugledna, živahna in obenem umirjena, globoko in široko izobražena ter splošno priljubljena osebnost med mrb. gimn. profesorji« (Šedivy); ob premestitvi v Ried zanj prosili slov. in nem. dijaki (SN 1872, št. 28); nekaj časa poučeval tudi telovadbo in stenografijo; podpiral je gmotno slov. dijake, v nižjih razr. uporabljal slovenšč. kot pomožni jezik; se uveljavil tudi na Dunaju kljub začetnemu odporu (»ein ausgepeitschter slovenischer Agitator«, gl. Jos. Sernec 27). Kot ravnatelj lj. gimn. je po graji predsednika Andr. bar. Winklerja njemu in prof. zboru (niso preprečili dij. demonstracij ob odkritju spomenika A. Grünu, SBL I, 19–20) disciplinsko ostro ukrepal proti dijakom. Pod Š-ovim šol. nadzorstvom je: lj. nižja gimn. postala popolna (II. drž.); v Kranju bila gimn. obnovljena; v Idriji ustanovljena realka, v Lj. Mest. višja dekliška šola; nove osn. šole bile osnovane, obstoječe razširjene. – Prim.: r. in mrl. matice Sv. Ana v Slov. goricah; Pajkovo gradivo; EJ III, 577; Glaser IV, 185–6; Macun 155; Vošnjak, kazalo (s sliko I, 118); Žigon, Veliko pismo, passim; S. Škrabec, CFr 1886, št. 8; SGp 1886, str. 7, 22, 38 (o očetu); DS 1908, 479 (s sliko na str. 521); LZ 1908, 640; LZg 1908, 1987; S 1908, št. 215; SGp 1908, št. 39; UT 1908, št. 39; Jber. d. k. k. I. Staatsgymn. Lb. 1909, 75–7; A. Breznik, VI. izv. knezoškofij. priv. gimn. Št. Vid n. Lj. 1911, 7, 14–5; M. Pleteršnik, Slovan. spomini in jubileji. Lj. 1911, 1–8; K. Štrekelj, Hist. slovnica slov. jezika. Mrb 1922, 25–6; I. Kejžar, Tabor 1922, št. 120 (Zgod. mrb slov. čitalnice); dr. Jos. Sernec, Spomini. Lj. 1927, 27–8; Piramida 1936, 90; J. Mlakar, Spomini. Lj. 1940, 87–8; SM 1864–964. Lj. 1964, 198; J. Šedivy, ČZN 1966, 118 (s sliko); 1970, 100–9; A. Breznik, Življenje besed. Mrb 1967, kazalo. – Slika: ASK 54; DS 1908, 521; Vošnjak I, 116. Krc.