Šuligoj, Avgust (1900–1984)

Šuligoj Avgust, dirigent mladinskega zbora Trboveljski slavček, r. 19. nov. 1900 v Dolenjem Zemonu učitelju Ivanu in Mariji r. Vatovec, živi v Trbovljah. Osn. šolo je 1906–12 obiskoval v r. kraju in Ilir. Bistrici, slov. gimn. 1912–5 (3 razr.) v Gor., učiteljišče od 1916 v Lj. (se umaknil pred vojno), 1920 mat. na učiteljišču v Gor. Služboval je kot učitelj v Slov. Primorju (1920 Nadanje selo, 1920–1 Šembije, 1921–7 Knežak, vmes 1922–3 na Ostrožnem brdu), se zaradi nar. zavednega prosv. delovanja (član Pev. zbora Učitelj. zveze Julijske krajine, vodja mladin. in odraslih pev. zborov) 1927 moral umakniti v Jslo; postal učitelj v Retečah pri Škofji Loki in i. l. v Trbovljah. L. 1930–41 je bil umetn. in organizacijski vodja mladin. pev. zbora, od 1932 imenovanega Trboveljski slavček. Prve dni po okupaciji 1941 je bil aretiran, zaprt v Celju (Stari pisker), jun. izseljen v Srbijo (Paraćin); konec 1944 je prevzel pevski zbor JLA Fr. Rozman v Zemunu, zač. 1945 pevski zbor JLA Srečko Kosovel v Bgdu, i. l. se vrnil v Sjo; 1945–6 je bil referent za mladin. glasbo pri min. za pro sveto LRS v Lj., 1946 referent za glasbo pri PNOO Ajdovščina, 1947–9 predm. učitelj glasbe na gimn. v Stični. Ob ustanovitvi Mladin. pev. zbora Slov. filh. 1949 je prevzel njegovo vodstvo, a bil 1952 invalidsko upok.; 1963–4 bil še honor. pedag. svetovalec pri Zavodu za prosv. in pedag. službo v Trbovljah.

Na zborovsko delo se je Š. temeljito pripravil s študijem socialnih razmer delavske mladine in problematike mladin. zborov. petja. Hospitiral je pri slovečih mladin. zborih v tujini (Rim, Pariz, Ženeva, Dunaj, Praga) in kritično razbiral prednosti in pomanjkljivosti dela pri njih; proučeval glasovni razvoj s fizioloških in psiholoških vidikov pri mladini od 8. do 17. leta ter zgradil smernice za najugodnejše umetn. in glasovnorazvojne rezultate, ki jih je v zboru uresničeval. Dosegel je umetn. raven, kakršne v slov. mladin. petju še ni bilo. Z zborom je opravil mnogo turnej po Sji in Jsli, gostoval 1933 mdr. na Dunaju in v ČSR, 1936 v Pragi na mednar. kongresu pedagogov, 1938 v Bolgariji; tedaj so Š-a povabili na poldrugomesečno bivanje v Sofiji. Š. je tu nakazal pot k umetn. poglobitvi tehnično že visoko razvite bolg. mladinsko-pevske vzgoje; na teh osnovah je 1947 zrasel osrednji bolg. mladin. pevski zbor Bodra smjana, danes eden vodilnih na svetu (prim.: Borba, Bgd 1963, št. 164, str. 8). S svojimi izrednimi sposobnostmi za glasb. oblikovanje si je Š. pridobil po izvajalski, organizacij. in pedagoški strani odločilne zasluge za umetn. prerod slov. mladin. petja med obema vojnama. Mednar. kritika je Trbovelj. slavčku priznavala enakovrednost z vodilnimi evropskimi mladinskimi zbori ali celo prednost pred njimi. S temi uspehi je Š. ustvaril temelje za razcvet nove, umetniško polnovredne mladinske glasb. literature na slov. in jsl prostoru in za vznikanje drugih mladin. zborov z enakimi nameni. Organiziral in dirigiral je nastope mladin. zborov: 1934 v Lj. (prvi slov. mladin. zborov. festival), 1947 v Stični, 1951 v Vel. Laščah, 1952 v Dol. Toplicah, 1964 v Trbovljah (do nastopa ni prišlo); pripravil tudi podobne prireditve za odrasle zbore. – Napisal je Mladinsko zborovsko petje. 1963 (cikl.) 34 str.; članke v P (1928), v Trboveljski slavček 1932–7, Muzikalno vuzpitanie (Sofia) 1938–9, kn. 7–8; Hor Bodra smjana na 20 godini. 1967, 45–6; NZb 1968, Gkp 3,3; uredil zbirke: Mlada pesem. Lj. 1945 (prva večglasna mladin. pesmarica iz NOB); Slavček. 1957 (s pesmimi iz repertoarja Trbovelj. slavčka in Mladin. zbora Slov. filh.); E. Adamič, Otroški in mladinski zbori. 1957 (s Š-evim predgov.); R. Simoniti, Zbirka otroških in mladin. zborov. 1957. – Prim.: osebni podatki; glasb. recenzije iz raznih evrop. držav, zbral in hrani Š. v pos. knjigi; J. Ribičič, UT 1931, št. 16; A. Černej, ŽS 1931, 384; M. Mencej, P 1934–5, 79–81; J 1937, št. 40; Trboveljski slavček 1932–7. Celje 1937 (s slikami); B. Tričkov, Muzikalno vuzpitanie 1938–9, kn. 2–3 (s slikama); Trboveljski slavček 1930–40. Celje, b. l. (s sliko); Dr. Birsa, J 1940, št. 292; DEn 1950, št. 49; R. Ajlec, LdP 1950, št. 276; isti, Slavček. Pesmarica mladin. zborov. 1957, 12–24 (s sliko); J. Škrinar, Zasavski tednik 1957, št. 29; PD 1960, št. 20; Rezika Koritnik, Grlica 1964–5, 17–22; Gg ( = A. Gröbming), NZb 1965, Gkp 40; J. Bitenc, PD 1965, št. 2; Delo 1966, št. 122 (RTV pril. s sliko); 1968, št. 351; Cv. Budkovič, Zbornik občine Grosuplje 1969, 119–20; Trboveljski slavček. Zgod. mladin. pev. zbora. Po pripovedovanju in zapiskih Avgusta Šuligoja … zbral in uredil Jože Škrinar. Trbovlje 1971. – Slika: Jugoslovenska pošta (Sarajevo) 1937, št. 2388; portret v naravni velikosti (A. Sirk), lastnik Š. Alc.

ŠULIGOJ Avgust, utemeljitelj moderne mladinske glasbene pedagogike, dirigent, r. 19. nov. 1900 v Dolenjem Zemonu, u. 21. jun. 1984 v Trbovljah. Oče Ivan, učitelj, mati Marija Vatovec. Osn. š. 1906-12 v roj. kraju in Ilir. Bistrici, slov. gimn. 1912-15 (3 razr.) v Gor., učiteljišče od 1916 v Lj. (se umaknil pred vojno), 1920 maturiral v Gor. Učiteljeval je v Baču, Nadanjem selu 1920, Šembijah 1920–21, Knežaku 1921–27, vmes 1922–23 na Ostrožnem Brdu. Njegova pot mlad. glasb. pedagoga se je rodila iz množičnega glasb. gibanja z narodnoobrambnimi temelji na Prim. po priključitvi k It. Bil je član 1920 ustanovljenega UPZ (Učit. pev. zbora Jul. krajine), ki ga je vodil Srečko Kumar (PSBL II, 220–21). Zbor si je prizadeval dvigniti zlasti mlad. petje. V tem času je nastala prva kvalitetna mlad. zborovska literatura (Otroške pesmi, sestavil Sr. Kumar, Trst 1924), ki je ustrezala posebnim zahtevam mlad. zborovskega petja. Ta pesmarica je nakazovala nov pristop k delu z mlad. zbori. Besedila so otrokom razumljiva in ustrezajo njihovemu predstavnemu svetu. - Zaradi aktivnega kult. delovanja (dirigent številnih mlad. in odraslih zborov po Prim.), povezanega z narodno-polit., se je Š. moral 1927 preseliti v Jslo. Učiteljeval je najprej v Ratečah pri Škofji Loki, nato v Trbovljah, kjer je nadaljeval z mlad.-glasb. delom. Narodnoobrambni motiv kot temeljno gonilno silo za delo na Prim. je zamenjal s socialnim navdihom, ustreznim rudarskim Trbovljam. Z ustanovitvijo in dolgoletnim delovanjem pev. zbora Trboveljski slavček je zanesel mlad. glasb. gibanje, rojeno na Prim., v celotni slov. prostor. S tem se je začelo drugo, zrelo razdobje slov. umetnostne mlad. glasbe. - Trboveljski slavček, zbor rudarskih otrok, je postal v času pred drugo svet. vojno eden najkvalitetnejših mlad. zborov v Evropi. Š. je hospitiral pri slovečih mlad. zborih v tujini (Rim, Pariz, Ženeva, Dunaj, Praga), kritično razkrival prednosti in pomanjkljivosti dela pri njih. Dosegel je umet. raven, kakršne v slov. mlad. petju še ni bilo. Z zborom je gostoval 1933 na Dunaju in na Češkem, 1936 v Pragi, 1938 v Bolgariji. S svojimi izrednimi sposobnostmi za glasb. oblikovanje si je pridobil po izvajalski, organizacijski in pedagoški strani odločilne zasluge za umet. prerod slov. mlad. petja. - 1941 je bil aretiran, zaprt v Celju (Stari pisker), jun. izseljen v Srbijo; konec 1944 je prevzel pev. zbor JLA Fr. Rozman v Zemunu, v zač. 1945 pev. zbor JLA S. Kosovel v Bgdu, istega leta se je vrnil v Sjo; 1945-46 je bil referent za mlad. glasbo pri Min. za prosveto LRS v Lj., 1946 referent za glasbo pri PNOO Ajdovščina, 1947-49 predm. učitelj glasbe na gimn. v Stični. Ob ustanovitvi Mlad. pev. zbora Slov. filh. 1949 je prevzel njegovo vodstvo, a bil 1952 invalidsko upok. 1963–64 bil še honor. pedag. svetovalec pri Zavodu za prosv. in pedag. službo v Trbovljah. - Organiziral je številne mlad. in odrasle zborovske prireditve. Napisal je več člankov v Trboveljski slavček 1932–37; v Muzikalno vuzpitanie, Sofija; NZb. Uredil je zbirke: Mlada pesem, Lj. 1945 (prva večglasna mlad. pesmarica iz NOB); Slavček, 1957 (s pesmimi iz repertoarja Trboveljskega slavčka in Mlad. zbora Slov. filh.); E. Adamič, Otroški in mlad. zbori, 1957 (s Š-evim predgov.); R. Simoniti, Zbirka otroških in mlad. zborov, 1957.

Prim.: R. Ajlec, Š. A., SBL III, 722–23 in tam navedena liter.; SPor 1950, št 279; 1951, št. 277; PDk 1965, št. 2; Trboveljski slavček, Zgod. mlad. pev. zbora. Po pripovedovanju in zapiskih Avg. Šuligoja... zbral in uredil Jože Škrinjar, Trbovlje 1971; Delo 1980, št. 271; 1984, št. 150 s sl.

Vinko