Slovenski biografski leksikon
Šuklje Hinko, društveni delavec, r. 10. jul. 1866 v Brestanici poštarju Janezu z Gornje Lokvice pri Metliki in Mariji r. Močnik, u. 29. marca 1903 v Zadru, pok. v Žalcu. Obiskoval je osn. šolo v r. kraju, gimn. v Celju (oče prestavljen v Šentjur pri Celju), študiral medic. v Gradcu in tu bil med vodilnimi člani akad. društva Triglav. Služboval je kot sekundarij v Lj., se na povabilo celj. narodnjakov preselil v Celje 1893, se potem specializiral za ginekologijo. Bolehal je za tuberkulozo, iskal zdravja v Zadru, kjer je u. Pri pogrebu povsod priljubljenega Š-ta je celj. magistrat najprej prepovedano udeležbo Sokolov v kroju na pritisk tudi nem. javnosti prvič dovolil (in zadnjič pred 1918). – Š. je v Lj. ustanovil »gospejno tamburaško društvo«, v Celju vneto sodeloval v nar. društvih: kot odbornik Nar. čitalnice, Sokola, predsednik pev. društva, podpredsed. nar. godbe. Ustanovil je 1894 elitni orkester, pozneje še godalni kvartet, sodeloval kot čelist, pri Sokolu ustanovil in vodil tamburaški klub. Uspeli koncerti so močno dvignili nar. zavest v Celju in ok. – Prim.: poročilo Š-tovih sorodnikov iz Benonija v Juž. Afriki; SN 1903, št. 71; INK 1904, 71–3; Janko Orožen, Zgod. celj. Sokola 1890–940. Celje 1940: S. K.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine