Šturm, Franc (1912–1943)

Šturm Franc(i), skladatelj, r. 17. jun. 1912 v Pivki (Št. Peter na Krasu) prof. dr. Francu (gl. čl.) in Stanislavi r. Cvetnič, padel 11. nov. 1943 v Iškem Vintgarju, pok. 1950 na Žalah v Lj. Obiskoval je tu osn. šolo, gimn. in drž. konservatorij (S. Osterc, SBL II, 236–7), tu dipl. 1935. Izpopolnjeval se je v Pragi 1935–7 v četrtton. odd. (A. Hába) in kompozicij. razr. mojstrske šole (J. Suk). Odslužil je voj. rok 1938–9, nato v Parizu študiral dirigiranje in operno režiranje na Ecole César Franck. Po nem. okupaciji Pariza 1940 je v Lj. nadaljeval dirigiranje pri D. Švari (gl. čl.), hkrati bil glasb. sodelavec v dram. gledališču. V zač. vojne se je vključil v OF, avg. 1943 odšel k partizanom, tam padel. – Š. je bil pristaš ted. radikalnih glasb. gibanj, zastopal (kakor njeg. učitelja Osterc, Hába) napredna stilna naziranja, zagovarjal načelo atonalnosti in atematičnosti. Skladal je delno v dvanajsttonskem, a tudi v četrtton. sistemu, a s tem zaradi drugačnih izvajalnih potreb in možnosti prekinil v partizan. skladbah: zlasti le-teh samospeve označuje preprosta, klena zgradba, široko čustvo, globoko doživljen izraz. – V svojem kratkem, a intenzivnem in plodnem ustvarjanju se je Š. razvijal v osebnost, ki bi bila utegnila v vrstah slov. glasb. modernistov prevzeti po Ostercu osrednjo idejno vlogo.

Samospevi za glas in klavir: 1932: To je moja molitev; Moj spev je odložil; Daj da se spôje; 1936: Trije kralji; Tri otrokove želje; Padajo, padajo kapljice; Delibaš; 1942: Dar brezplodni; Starka za vasjo; 1943: Materi padlega partizana; Partizanska romanca. – Skladbe za klavir: 1932: Preludio; Sonata; 1933: Mala suita; 1935: Suita; 1936: Sonata; 1938: Fantazija; 1940: Šest skladb za klavir. – Skladbe za orgle: 1934: Fantazija. – Komorne skladbe: 1930: Preludio za violino, violo in violoncello; 1931: Concertino za flavto, klarinet, oboo in fagot; 1932: Fantazija za violino in klavir; Sonata da camera za violino in klavir; Bog, usmili se moje praznote, za 2 flavti, violo, sopran, alt in tenor; Concertino za angleški rog, 2 klarineta, bas klarinet, violo in klavir; 1935: Allegro za 9 instrumentov; Adagio molto za godalni kvartet; 1935–6: Adagio za violino I in II, violo in violoncello; 1937: Intermezzo za violino in klavir; 1939: Godalni kvartet; 1941: Caprice pour alto et piano; Fantasie nocturne za saksofon, violoncello in klavir.–Skladbe za orkester: 1931: Scherzo za orkester; 1935: De profundis za sopran, flavto, angl. rog, 2 klarineta, 1 bas klarinet, 1 fagot, 1 rog v F, 1 tubo, 6 violin, 3 viole, 3 violoncelle in 2 kontrabasa. – Skladbe v ¼-tonskem sistemu: 1934: Luftballonsuite za ¼-tonski klavir; Mala muzika za 2 violini. – Prim.: r. podatki (ŠkALj); SPor 1955, št. 139; V[ilko] U[kmar], Delo 1963, št. 315; 1970, št. 84, pril. (s sliko); Borut Loparnik, NRazgl 1964, 135–6. Ctk.

ŠTURM Franci, skladatelj, r. 17. jun. 1912 v Šempetru na Krasu (Pivka), padel 11. nov. 1943 v Iškem Vintgarju in bil pokopan 1950 na Žalah. Oče Franc, prof., prevajalec (gl. čl.), mati Stanislava Cvetnič. V Lj. je opravil osn. š., gimn. in drž. kons. (diplom. 1935). Izpopolnjeval se je v Pragi 1935–37 v kompozicijskem razr. J. Suka in v četrtton. oddelku A. Habe; 1938–39 je odslužil vojaški rok; nato je v Parizu študiral dirigiranje in operno režijo na École César Franck. Po nem. zasedbi Pariza 1940 je v Lj. nadaljeval študij dirigiranja pri D. Švari in bil hkrati glasb. sodelavec v dram. gled. Vključil se je v OF in avg. 1943 odšel k part., kjer je kmalu padel. - Š. je izrazit komorni glasbenik. Kakor njegova učitelja Osterc in Haba je osvojil napredna stilna načela atonalnosti in atematičnosti. Skladal je v dvanajsttonskem in tudi četrttonskem sistemu. Rasel je v močno glasb. osebnost. Bil je tudi kritik in je med mlajšim slov. glasb. rodom veljal za ideologa sodobnih glasb. naziranj in teženj. - Dela. Samospevi s klavirjem: To je moja molitev; Moj spev je odložil; Daj, da se spôje, 1932; Trije kralji; Tri otrokove želje, Padajo, padajo kapljice; Detibaš, 1936; Starka za vasjo, 1936; Dar brezplodni, 1942; Materi padlega partizana; Partizanska romanca, 1943. Klavirske skladbe: Preludij, 1932; Mala suita, 1933; Suita, 1935; Sonata, 1936; Fantazija, 1938. Komorne skladbe: Preludio za violino, violo, violoncello, 1930; Concertino za flavto, klarinet, oboo in fagot, 1931; Fantazija za violino in klavir; Sonata da camera za violino in klavir; Bog, usmili se moje praznote za 2 flavti, violo, sopran, alt, tenor; Concertino za angl. rog, 2 klarineta, bas klarinet, violo in klavir, 1932; Allegro za 9 instrumentov; Adagio molto za godalni kvartet, 1935; Adagio za violino I. in II., violo in violoncello, 1935–36; Intermezzo za violino in klavir, 1937; Godalni kvartet, 1939; Caprice pour alto et piano; Fantasie nocturne za saksofon, violoncello in klavir, 1941. Skladbe za orkester: Scherzo za ork., 1931; De profundis za sopran, flavto, angl. rog., 2 klarineta, 1 bas klarinet, 1 fagot, 1 rog v F, 1 tubo, 6 violin, 3 viole, 3 violoncelle in 2 kontrabasa, 1935. Njegove so še skladbe v 1/4-tonskem sistemu: Luft-ballonsuite za 1/4-tonski klavir; Mala muzika za 2 violini, 1934.

Prim.: SBL III, 704; Leksikon jsl. muzike II, 738–39; SPor 1955, št. 139; (V)ilko (U)kmar, Delo 1963, št. 315; 1970, št. 84, pril. s sl.; B. Loparnik, NRazgl 1964, 135–36; MuzE II, 518.

Har.