Šturm, Franc (1881–1944)

Šturm Franc (do 1941 Sturm), romanist, kritik in prevajalec, r. 28. jan. 1881 v Dolnji Košani železn. delavcu, malemu posestniku Jerneju in Mariji r. Švigelj, u. neznano kje 31. marca 1944. Obiskoval je v Lj. 1894–8 drž. nižjo, 1898–902 (mat. 1902) višjo gimn., študiral romanistiko (Meyer-Lübke) in germanistiko na Dunaju, vmes odslužil vojaščino 1904–5, opravil na Dunaju doktorat 1907, prof. uspos. izpit 1909. Služboval je na drž. realki na Dunaju V. od 1908 kot suplent, v Lj. od 1910 kot pravi učitelj, od 1912 kot profesor. Bil je 1914–6 v vojski v Galiciji, 1916–20 v rus. ujetništvu (Sibirija), potem se vrnil na prejšnje mesto. L. 1928 je postal docent za roman. filologijo na lj. fak., 1933 izr., 1940 red. prof.; 1935–41 je bil stalni član izpitne komisije za srednješol. prof. izpite v Lj., 1941–2 dekan filoz. fak.; ob izbruhu 2. svet. vojne soustanovitelj OF in glavni njen organizator na univ., član prvega IOOF, 1942 član KPJ. V noči med 11. in 12. marcem 1944 sta ga neznana okupatorjeva sodelavca odvedla brez sledu, datum smrti je določilo sodišče 1947.

Filologa Š-a so predvsem zanimali slov. stiki s sosednimi Romani, zlasti Furlani, nadaljeval in dopolnil je delo K. Štreklja. S tega področja je objavil: Romanische Elemente in den slowenischen Mundarten von Innerkrain (disert., Izv. lj. realke 1913–4, 1–13); Refleksi roman. palataliziranih konzonantov v slov. izposojenkah (ČJKZ, 1927, 45–85; italij. prevod Riflessi sloveni di consonanti palatali neolatine, furlan. revija Ce fastu, VIII, N. 9–10 ss.); Romanska lenizacija medvokaličnih konzonantov in njen pomen za presojo roman. elementa v slovenščini (ČJKZ 1928, 21–46); Vulg.-lat. »fruga«; Friaul. èche (jèche, jècle) und Verwandtes (oboje v Zft f. romanische Philologie LI, 114–9; LII, 79–99). S. je natančneje določil starost nekat. glasovnih sprememb v furlanščini in osvetlil nekat. pomembne glasovne spremembe v vulgarni lat. na našem ozemlju. – Francoska vadnica I–IV (1921–4 in večkrat), metodično lepo zasnovana, zelo dobrodošla po 1. svet. vojni (franc. glavni tuji jezik v sred. šolah!); Grammaire française à l’usage des classes supérieures des écoles secondaires. 1929, delno s slov. in srbohrv. prevodom franc. besedila. – Nedovršen je ostal široko zasnovani franc.-slov. slovar (izšlo 7 snop., do »criailleur«, 644 str.; rkp. do »P«), – Ocenil je v LZ: Friderik Juvančič, Učna knjiga franc. jezika za sred. in njim sorodne šole. Drugi del. Lj. 1911 (1911, 558–9); dr. Josip Valjavec, Italijansko-slovenski slovar. Lj. 1914 (1914, 52) ter leposlovne prevode: Aleksander Dumas star., Vitez iz Rdeče hiše. Roman iz časov franc. revolucije. Prevedel Ferdo Perhavec. Trst 1912 (1913, 111); Alphonse Daudet, Sapho. Prev. O. Župančič. Lj. 1912 (1913, 47–8); Charles de Coster-Anton Debeljak, Ulenspiegel in Lam Dobrin. Lj. 1923 (1923, 452–3); Walter Scott, Ivanhoe. Zgod. roman. Prevedel Vladimir Levstik. Lj. 1930 (1931, 444–6); Emile Zola-Alfonz Gspan, Germinal. Lj. 1933 (1934, 351–7, 462–5; napisal še obširno spremno besedo); Honaré de Balzac, Oče Goriot; Molière, Tartuffe, Poslovenil O. Župančič. 1934 (1935, 154–61); André Gide-Anton Ocvirk, Vatikanske ječe. 1934 (1935, 362–5, 514–6); Cervantes-St. Leben, Don Kihot. 1935 (1935, 588–91). – Sam je prevedel Stendhal, Rdeče in črno. 1932, 1952³, 1965³ in več dramskih del. – Prim.: personalna mapa v arhivu lj. univ.: SDL II, 145; Zgod. slov. univ. Lj. 1929, 528; J 1938, št. 238; 1939, št. 142; S 1938, št. 164; 1939, št. 199. Grad

ŠTURM Franc (do 1941 STURM), univ. prof., romanist, kritik in prevajalec, r. 28. jan. 1881 v Doljni Košani, u. neznano kje in kdaj, urad. določen datum 31. mar. 1944. Oče Jernej, železn. delavec in mali posestnik, mati Marija Švigelj, gospodinja. Po osn. š. je obiskoval v Lj. drž. niž. in viš. gimn. (1894-1902) in tam maturiral, potem je na Dunaju študiral romanistiko in germanistiko, (vmes 1904–05 služil vojaški rok), 1907 doktoriral, prof. uspos. izpit 1909. Od 1908 je služboval kot suplent na drž. realki na Dunaju V, 1910 dobil mesto učitelja v Lj., 1912 mesto prof. 1914 je bil mobiliziran in poslan v Galicijo (do 1916), po dveh letih prišel v rusko ujetništvo v Sibirijo (1916–20). 1920 se vrne na gimn. v Lj., 1928 dobi mesto docenta za roman. fiologijo na Filoz. fak. lj. U, 1933 postane izredni, 1940 pa redni prof., 1941–42 dekan Filoz. fak. Od 1935–41 je bil stalni član izpitne komisije za srednješol. prof. uspos. izpite. 1940 je postal preds. Iniciativnega odbora Društva prijateljev Sovjetske zveze. Ob koncu apr. 1941 se je udeležil skupaj s Kidričem, Beblerjem, Fajfarjem, Ferdom Kozakom, Rusom in Vidmarjem ustanovnega sestanka OF in postal potem član prvega IOOF. Sodeloval je na vseh kult. plenumih in vodil matični odbor OF na U. Bil je tudi preds. odbora Slov. narod. pomoči, ki je skrbela za družine kulturnikov in univ. osebja, katerih starši so bili v zaporih ali taboriščih. 1942 je stopil v KPJ (član celice na lj. U). Okt. 1943 je bil na zboru delegatov v Kočevju izvoljen v SNOO in SNOS pod psevdonimom dr. Josip Vihar. V začetku 1944 so ga aretirali, a že po 19 dneh izpustili. V noči od 11. na 12. mar. sta ga odpeljala člana t.i. »črne roke«. Neznano je, kje in kdaj so ga umorili. Datum smrti je 1947 določilo sodišče. - Kot filolog je Š. raziskoval predvsem slov. stike s sosed. Furlani, nadaljeval je in dopolnil delo, ki ga je začel K. Štrekelj. Objave s tega področja 50: Romanische Elemente in den slowenischen Mundarten von Innerkrain (disert., Izv. lj. realke 1913–14); Refleksi roman. palataliziranih konzonantov v slov. izposojenkah (ČJKZ 1927, 45–85); ista razprava je izšla v it. prevodu Riflessi sloveni di consonanti palatali neolatine, furlan. revija Ce fastu, VIII, N 9–10 ss.); Romanska lenizacija medvokaličnih konzonantov in njen pomen za presojo roman. elementa v slovenščini (ČJKZ 1928, 21–46); Vulg.-lat. »fruga« in Friaul èche (jèche, jècle) und Verwandtes (oboje v Zft f. romanische Philologie LI, 114-19; LII, 79–99). S svojimi raziskavami je Š. opredelil starost nekaterih glasovnih sprememb v furlanščini, raziskal pa je tudi nekaj pomembnih glasov. sprememb v vulgarni latin. na slov. ozemlju. - Sestavil je Francosko vadnico I-IV (1921–24) za nižjo gimm., ki je doživela več ponatisov, in franc. slovnico za viš. gimn.: Grammaire française à l'usage des classes supérieures des écoles secondaires, 1929, delno s slov. in srbohrv. prevodom franc. besedila; obe knjigi sta se lepo uveljavili v gimn., kjer je bila po prvi svet. vojni franc. glavni tuj jezik. - Veliko časa je Š. posvetil sestavljanju široko zasnovanega franc.-slov. slovarja, ki je izhajal v snopičih, izšlo jih je 7, do »criailleur«, 644 str.; ostalo zbrano gradivo je ostalo v rkp. (do črke P). - V LZ je kritično ocenjeval učbenike in prevode, največ iz franc.: dr. Josip Valjavec, Italijansko-slovenski slovar, Lj. 1914 (1914, 52); Friderik Juvančič, Učna knjiga franc. jezika za sred. in njim sorodne šole. Drugi del, Lj. 1911 (1911, 558–59). Ocenjeval je tudi prevode leposl. del: A. Dumas st., Vitez iz Rdeče hiše. Prevedel Ferdo Perhavec, Trst 1912 (1913, 111); Alphonse Daudet, Sapho. Prev. Oton Župančič, Lj. 1912 (1913, 47–48); Charles de Coster - Anton Debeljak, Ulenspiegel in Lam Dobrin, Lj. 1923 (1923, 452–53); Walter Scott, Ivanhoe. Zgod. roman. Prev. Vl. Levstik, Lj. 1930 (1931, 444-46); Emile Zola - Alfonz Gspan, Germinal, Lj. 1933 (1935, 351–57, 462–65, napisal tudi obširno spremno besedo); Honoré de Balzac, Oče Goriot; Molière, Tartuffe. Poslovenil Oton Zupančič, Lj. 1934 (1935, 154–61); André Gide - Anton Ocvirk, Vatikanske ječe, Lj. 1934 (1935, 362–65, 514–16); Cervantes - Stanko Leben, Don Kihot, Lj. 1935 (1935, 588–91). - Š. je tudi sam prevajal, za gledališče že od 1923. Odrsko postavitev so doživeli njegovi prevodi: Alfred Savoir, Osma žena, 11. nov. 1923; Jules Romains, Dr. Knock ali Triumf medicine, 6. okt. 1926; Georges Courteline, Stalni gost, 24. nov. 1926 in 9. dec. 1939; Jaeger - Schmidt V. A., Kukuli, 6. okt. 1928; Honoré de Balzac, Mercadet, 28. dec. 1930. Vsi v lj. Drami. Prevedel je tudi Stendhal, Rdeče in črno, Lj. 1932, 1952, 1965. - Š. so 24. aprila 1981 na Filoz. fak. lj. U odkrili spominsko ploščo.

Prim.: Personalna mapa v arh. lj. U; SDL II, 145; Repertoar slov. gledališč 1867–1967, št. 1052, 1106, 1112, 1151, 1193, 1383; Zgod. slov. univ., Lj, 1929, 528; J 1938, št. 238; 1939, št, 142; S 1938, št. 164; 1939, št. 199; NRazgl 15. maja 1981, 259 (Popravi kraj rojstva: Doljna Košana!); SBL III, 703–04 in tam navedena liter.

LRS