Štupca, Marija (1873–1955)

Štupca Marija, prosvetnohumanitarna delavka, sestra Antonije (gl. čl.), r. 5. jan. 1873 v Šempetru v Savinj. dolini, u. 22. jan. 1955 v Mrbu. Po osn. šoli v Ormožu 1878–86, mešč. v Mrbu 1888, učiteljišču v Gradcu 1888–92 je službovala v Markovcih niže Ptuja 1892–905 (vmes opravila meščanskošol. izpit v Mrbu), 1905 do upok. 1921 v Lj. na vadnici. L. 1921–5 je gospodinjila na posestvu svoje tete Genovefe Čeh v Ptuju ter v vinogradih v Halozah (Drenovec, Zavrč), 1921–48 še v vinogradu Zavrč. – Že med svojim odl. študijem je s sestro sodelovala s petjem v ormoški čitalnici, pozneje pri gledal. predstavah v Ptuju (opereta Tičnik), 1910–8 pri GM v Lj, pomagala z orgljanjem v Markovcih, v Ormožu, Lj. Pisala je potopise (mdr. SGp 1894, št. 25–8), biografije učenk (A 1912, 76), mater (Bg 1917, 214 sl.) tudi v SGp, SU; strok. spise (npr. SU 1900, 307–11) in (po sestrinih poročilih) poučne sestavke mladenkam (Naš dom od 1900) ter zoper ptujske velenemce in nemškutarje (SGp 1894–9; psevd. Borov Luka, Brinov Nace). Prevedla je iz nem. povesti (mdr. SGp 1899, št. 4–15), za Mat. Slekovca (SBL III, 360–1) njegov spis za Südsteir. Post 1894 Die Szekely oder Zekel v. Kevent; naslikala grbe za njegovo kroniko Ljutomer. Na željo Mih. Lendovška (SBL I, 635–6) je zbrala danes izgubljene »Slomškove bisere«. Izdala je: Mladini. Ob 50-letnici Slomškove smrti. Lj. 1912. – Na lj. vadnici je skrbela za potrebne učiteljiščnice, okr. 1910 ustanovila nedeljsko patronažo za služkinje in delavke, bila soustanoviteljica Slomškove zveze, po upok. predsednica 1927–34 Dekl. zveze za lavant. škofijo, predavala po podež. krajih. Organizirala je po vseh osn. šolah z Jan. Kalanom (SBL I, 424) protialkoholno gibanje (1912 protialkoholni teden: končal z gledal. predstavo, predavali staršem dr. A. Schwab, SBL III, 248–9; J. Kalan, A. Štupca); t. i. bosanski odbor, delujoč (okr. 1910–23) tudi na Štaj., v Trstu kot pomoč revnim bosan. otrokom v sarajev. sirotišču in novomašnikom; v Halozah: gojenje sadn. drevja najboljših sort, škropljenje; uvajala moderne stroje za mletje grozdja, sadja; zidala cisterne za vodo; dosegla lepo vozno cesto na glavno cesto in na tržišče; skrbela za reveže, stare ljudi, otroke. – Šifre, podpis: M., M. Š.; M. T. Savinjski. – Prim.: podatki A. Štupce; SN 1905, št. 210; Zlata Pirnat, Bibliografija slov. pisateljic. Lj. 1936, 42. U. M.