Štupar, Franc (1862–1936)

Štupar Franc, agrokemik, esperantist, v Vodicah pri Smledniku r. 16. jul. 1862 kmetu Pavlu in Mariji r. Požar, in u. 13. febr. 1936. Absolviral je kmet. akad. v Taboru in viš. kmet. šolo 1884 v Rovnicah na Češkem, odslužil vojake in 1884–7 prakticiral na veleposestvih knezov Lobkowitz in Liechtenstein na Češkem in Moravskem; 1887–91 je bil strok. učitelj na Grmu pri Nov. mestu, nato pristav in namestnik ravnatelja Kranj. KD v Lj., kjer je vodil strok. tehn. odd., poskusno in pospeševalno službo; zaradi bolezni je bil 1914 predčasno upok. – Sodeloval je z G. Pircem (SBL II, 357) in V. Rohrmanom (ib. III, 125); bil korektor K in drugih družbinih publikacij. Izdal je knjižice: Apno v kmetijstvu. 1902 (Kmet. knjižn. 2.); Navodilo, kako je sestavljati poročila o letini. 1904 (Kmet. knjižn. 3.); O prvinah in spojinah. 1907, ipd., pisal strok. članke v K (1891–5, 1904, 1911, 1933), SiV (1925), Slov. trg vestnik (1912, 1914), v nem. strok. Časopise (1891–936), o jezikosl. in leposl. vprašanjih v DS (1909), KMD. Bil je med prvimi oz. najstarejšimi esperantisti v Lj., pisal članke v predvojne esper. domače (La Suda Stelo) in tuje časopise (Heroldo de esperanto, Esperanto Triumfonta, Konkorda, La Marto), prevedel F. S. Finžgar, Na petelina (La Marto 1913) ter za bodočo jsl esperantsko antologijo klasike: F. S. Finžgarja, J. Jurčiča, J. Kersnika, J. Stritarja, I. Tavčarja, J. Trdino; še pred 1918 je sestavil slov. – esper. gramatiko, čitanko in slovarček, kar je ostalo v rkp., ki ga hrami Esper. društvo v Lj. Društvu je zapustil tudi svojo bogato knjižnico. – Prim.: K 1928, 129, 133 (slika); 1934, 64 sl.; 1936, 53 (s sliko); J 1936, št. 39; SiV 1936, št. 38; SN 1936, št. 38; La Suda Stelo 1936, št. 1–2; KMD 1937, 65 (s sliko). Adč.