Štukelj, Ciril (1903–1950)

Štukelj Ciril, politik, časnikar in prevajalec, r. 23. marca 1903 v Motniku usnjarju Andreju in Neži r. Pibernik, u. 15. maja 1950 v Lj. Iz družine osiromašenega obrtnika je imel nadarjeni Š. po 4. razr. osn. šole v r. kraju utrto pot le v škofij. zavode v Šentvidu nad Lj. (1914–9), ki pa jih je po 6. razr. gimn. zapustil kot svobodomislec in socialist. Z instrukcijami in podporami se je prebil do mat. 1921 v Lj. in se tu vpisal na fil. fak., a se študija ni oprijel, marveč s službo urednika Delav. novic (do srede 1922) postal poklicen časnikar in organizator v komunist. gibanju, najprej mladinskem (pokraj. tajnik in član CK SKOJ), marca 1922 je nastopil na kongresu komunist. mladine Italije v Rimu [Delo (Trst) 1922, št. 126], okt. 1922 se je udeležil III. kongr. komunist. mladin. internac. in IV. kongresa kominterne v Moskvi, 1923–5 je bil pokrajin. tajnik in član CK PKJ. Urejal je slov. legalna glasila SKOJ in KPJ: Prolet. mladina (1922–3), Glas svobode (1923–4), Delav. kmetski list (1924–5); 1925 je bil še med ustanovitelji komunist. revije Zapiski Delav.-kmetske matice (v 1. štev. napisal uvodnik). Ob koncu leta pa po silovitem frakc. boju v slov. delu KPJ prešel k socialistom. Delav. zbornica je 1926 Š-a poslala na štud. potovanje pa Avstr. in Češkosl.; po tamkajšnjih zgledih je organiziral prosvetni odsek Delav. zbornice v Lj., bil njen stalni tajnik in vodja knjižnice do maja 1945, hkrati še urejal liste in revije: Delavec (1926–7), Delo (1926–7), Ljudski glas (1925–41), Svoboda (1929–35), Vzajemna svoboda (1937–40). Člankov v teh časnikih večinoma ni signiral, v Svobodi najpogosteje uporabljal končnice -elj, -lj, -j, šifre jl, -r-, -rk-, Š., Š-k, v satiričnih »zapiskih« X, Z, XY. V l. 1928–34 je bil Š. preds. delav. prosv. zveze Svoboda; bil je poglavitni ustanovitelj Cankar. družbe in ves čas (1929–41) urednik njenih izdaj ob sporadični substituciji Iv. Vuka in Boga Teplyja. Tednik Sja je 1941 zalagal s prispevki do poslednje štev. (-elj, C. P. = Ciril Petelin, -kr-, -rk-). Po odpustu iz službe 1946 se je Š. preživljal s prevajanjem. – Prevajal je iz nem., rušč. in franc. polit., feljton. in reporterske spise za komunist. časnike do vklj. 1925, pozneje zlasti za Svobodo. Sestavil je iz prevedenih sestavkov tri brošure Marksist. bibliot. 1924 (1. Lenin, 2. Pariška komuna 1871, 3. Vloga prolet. stranke). Prevedel je: K. Marx, Mezdno delo in kapital. 1925; M. Beer, Karl Marx. 1926 (Soc. polit. knjiž. 2), ponatis Chicago 1931, Knjiž. Prosv. matice 6; M. Andersen Nexö, Po sončni Španiji. 1932; P. G. Tupikov (= Pavel Nizovoj), Pod severnim nebom. 1935; J. Hofbauer, Pohod v zmedo. 1935; R. Martin du Gard, Taki so ljudje. 1939; A. Koestler, Španski testament. 1939 (psevd. Matevž Selan); K. Simonov, Med jsl partizani. 1946; Zgodov. diplomacije. II. zv., 1947 (I. in III. zv. M. Pretnar in J. Moder); Velika proletarska revolucija okt.-nov. 1917. Lj. 1947 (skupaj z J. Modrom); Lenin, ID I.-IV. zv., 1949–50. – Zbral in prevedel je sestavke za knj. Francija in francosko ljudstvo. 1938 (psevd. C. Petelin). – Izbral je članke A. Dermote in napisal uvod o piscu pod nasl. Slov. polit. problemi 1940. – Prim.: Delavsko-kmetski list 1925, od št. 36 dalje (polemike ob Š-evem zapuščanju KPJ, ko je nehal biti urednik lista); SBibl 1948–9; II. kongres KP Sje. 1949, 32; J. Gradišnik, SPor 1950, št. 118; Iz živih in mrtvih arhivov, GG 1955, št. 44 (opis Š-evega spora z jesen. podr. Svobode, vendar neustrezno o povodu in polit vsebini spora); D. K(ermavner), Prežihov zbornik … NRazgl 1957, 578, 604–6; 1958, 8; isti, Sd 1967, 190–201, 665–72; isti, ČZN 1967, 287–313; isti, Prispevki za zgod. del. gib., 1968–9, 282, 290–2; F. Klopčič, Prispevek k zgod. KP v 20-ih letih, NSd 1958, 357–62, 462–7; R. Golouh, Pol stoletja spominov. 1966, imensko kazalo; isti, NRazgl 1967, 281; isti, Sd 1967, 424–31. Krm.