Štuhec, Janez Evangelist (1889–?)

Štuhec Janez Ev., mladinski organizator in drevesničar, r. 7. dec. 1889 hčeri malega posestnika Mariji Štuhec v Murskem Vrhu pri Vidmu ob Ščavnici, živi v Murščaku pri Kapeli. Po končani osnovni šoli pri Kapeli se je sam izobraževal, 1908 se poskušal vpisati na II. gimnazijo v Ljubljani (kot privatist), a zadel ob šol. predpise; 1909–10 tu obiskoval zadružni tečaj, 1911–2 občasne tečaje Vinar. in sadjar. šole v Mrbu. V l. 1915–8 je bil v vojski, nato delal na posestvu, 1921–2 bil sekvester posestev pri Kapeli, v času med obema vojnama in po l. 1945 opravljal razl. posle občin. in okraj. uprave.

Š. se je razvil v vzornega drevesničarja: oskrboval je s sadikami vzh. Slov. gorice in Mur. polje. Pospeševal in organiziral je krajevno društv. življenje (bralno društvo), na njegovo pobudo so preuredili zidanico M. Ploja (SBL I, 387–8) v osn. šolo v Murščaku, zgradili krajev. vodovod in železn. postajo v Hrastju-Moti. Pri kapelskem bralnem društvu (ustan. 1891), se je poučil o osn. problemih slov. politike in nar. boja obmej. Slov. (tačas njeg. vodje J. Zemljič in Martin Meško, pozneje Kvirin Pertl). Na shodih spoznal politike Slov. kmečke zveze (J. Hohnjec, A. Korošec, I. Roškar, gl. SBL I, 336, 517–20, III, 142–3), zlasti mladin. organizatorja Fr. Žebota ter zadružnika VI. Pušenjaka (ib. II, 604). Kmalu potem, ko se je izvedla polit. diferencijacija na slov. Štaj. (1906 A. Korošec premagal pri nadomestn. volitvah v dež. zbor štajercijanca Fr. Wratschka), je Š. začel opozarjati s članki v SGp in Našem domu na nujnost sistem. boja proti napredujočemu štajercijanstvu, po ustan. Slov. kmečke zveze (1907) pa tudi na prodiranje liberalizma na slovenještaj. podeželje. Ob državnozbor. volitvah 1907 v gornjeradg. okraju je »strastno agitiral« (Sloga 1910, št. 32) za I. Roškarja, enako pri deželnozbor. 1909 (veljal za najuglednej. in najvplivn. pristaša Kmečke zveze, gl. NDk 1910, št. 167), pobijal, tudi v SGp in Straži, kandidaturo slogaškega J. Zemljiča (Sloga 1909, št. 25). – Š. je zlasti pa 1903 med prvimi poskušal na Spod. Štaj. ustvariti zvezo Mladeniških in Dekliških društev na nar. podlagi, v okviru Slov. krščsoc. zveze pa v Mrbu; 1908 je s pomočjo Fr. Žebota ustan. kapelsko Mladeniško zvezo, ki je organizirala poučne shode in je v njej Vl. Pušenjak agitiral za kmečke posojilnice (SGp 1908, št. 47), Š. se pa zavzemal za izobrazbo kmečk. stanu (Gospod. Novice 1908, št. 25) in za organizacijo mladine v enotno slov. nar. zvezo (oba poskusa, 1909 posojilnica pri Kapeli, Zveza slov. nar. mladine v Gor. Radg. 1911, sta propadla), ki jo je teoret. utemeljeval v knjigi Slovenska nar. mladina. 1912 (samozal); vsebina je plod nekajletnih izkušenj, strok., zlasti češ. slovstva ter zavesti, da je obmejno slovenstvo v desetletju pred 1. svet. vojno, ogroženo. Kritika je knjigo deloma odklonila (DS 1913, 111–2), deloma pohvalila (NZ 1913, 12); da ni postala vodilo za ustan. zvez, je kriva metodična šibkost; je pa dokument časa, ki ga je napisal soudeleženec narodnost. bojev na Spod. Štaj. v zadnjih desetletjih habsb. monarhije. – Psevd.: Murski, Obmejni. – Prim.: osebni podatki; Šlebinger 178; SGp 1909, št. 20; Štajerc 1909, št. 20; Nar. list 1910, št. 30; S 1910, št. 175;. Mur. Straža 1922, št. 52; Gr 1934, št. 11; 1935, št. 1–2; Pomur. vestnik 1957, št. 25; 1959, št. 20; 1960, št. 3; Vestnik (Mur. Sob.) 1969, št. 47 (s sliko); Delo 1969, št. 331 (s sliko). Vrk.