Štrekelj, Anton (1875–1943)

Štrekelj Anton, enolog, bratranec Alojzija (gl. čl.), r. 12. febr. 1875 v Gorjanskem pri Komnu vinogradniku Jožefu in Mariji r. Pavletič, u. 5. avg. 1943 v Banjaluki. Obiskoval je osn. šolo 1884–9 v r. kraju, gimn. 1889–95 v Gor., višjo vinar. in sadjar. šolo 1895–7 v Klosterneuburgu (Avstr.), šolo za oskrbnike kmetij. posestev 1897–8 in visoko šolo za kmetijstvo 1898–900 na Dunaju; bil je na praksi v Okrugljevem pri Zgbu 1897 in Gor. 1898 na veleposestvu uršul. samostana, 1899 na kmetij. preskuševalnem zavodu. Služboval je 1900–2 kot vinar. strokovnjak pri ces. namestništvu v Trstu, 1902–7 bil potujoči učitelj za sadjarstvo in vinogradn. pri dež. odboru, 1907–18 ravnatelj kmetij. šole v Gor. Po nekajmesečni internaciji v Italiji se je preselil v Jslo, bil 1919–21 delegat poverjenika za agrarno reformo v Prekmurju, 1921–4, ko je bil upok., okrajni ekonom in višji kmetijski inšpektor oblastne uprave v Mrbu; 1928 se je preselil v Banjaluko, tu (Slatina pri B.) naseljeval begunce iz Slov. Primorja in Istre, ustanovil in do smrti vodil slov. kmetij. zadrugo in slov. pev. društvo. – Š. je pisal strok. članke v Nar. Gospodar 1900–1, v Primor. gospodar 1905–8, urejal prilogo Kmetiški list, prvi letnik sam izdajal in skoraj sam polnil, v Vinar. in vrtnar. list (Trst 1901–2, urejal in izdajal na lastne stroške pod imenom KD za Trst), v Kmetov prijatelj (Gor. 1909–14), K, Sadjar in vrtnar, ter Naše gorice; izdal je Kako dobimo dobro vinsko kapljico. 1908. – Pod Š-evim vodstvom se je kmetij. šola v Gor. razvila v ugleden zavod, ki je imel pomembno nar. gospodar. vlogo. – Prim.: Gabršček II, 71, 153, 250, 252; SiV 1943, 122; Fr. Adamič, Srečanja 1969, 21. Adč.

ŠTREKELJ Anton, šolnik, sadjar in enolog (bratranec Alojzija in brat Karla Štreklja - gl. čl.), r. 12. febr. 1875 v Gorjanskem pri Komnu, u. 5. avg. 1943 v Banja Luki. Oče Jožef, vinogradnik, mati Marija Pavletič. Osn. š. v Gorjanskem 1884–88 in v Gor. 1888–89, gimn. v Gor. 1889–95, Višji učni zavod za sadjarstvo in vinarstvo v Klosterneuburgu 1895–97, šola za oskrbnike veleposestev 1897–98 in drugi tečaji na Vis. kmet. šoli (Bodenkultur) na Dunaju 1898–1900, obenem je opravil prakso na posestvu Okruglovo pri Zgbu 1897–98, na veleposestvu uršulinskega samostana v Gor. 1898–99. In na Kmet.-kemijskem preskuševališču v Gor. 1899. Za študij v Klosterneuburgu, za tečaje na Dunaju ter za prakso na preskuševališču je užival podporo dežel. odb. v Gor. Služboval je kot vinarski strok. pri ces. namestništvu v Trstu 1900–1902, kot potujoči učitelj za obnovo vinogradov in sadovnjaikov pri gor. dežel. odboru 1902–07 in kot ravn. slov. oddelka za kmet. šole v Gor. 1907–18. - Po nekajmesečni internaciji v It. se je preselil v Jslo in se vključil v kmet. službo Narodne vlade za Sjo, ki ga je imenovala za delegata poverjenika za agrarno reformo v Prekmurju 1919–21, nato je bil okrajni ekonom in višji kmet. inšpektor pri oblastnem odboru v Mrbu 1921–26. Kot upokojenec od 1926 dalje se je 1928 preselil v Banja Luko, kjer je skrbel za naseljevanje beguncev iz Prim. in Istre. Tu je ustanovil kmet. zadrugo in jo vodil do smrti. Prizadeval si je za napravo plantažnih sadovnjakov in zasebnih vrtnarij ter organiziral vnovčevanje pridelkov na banjaluškem, karlovškem in zagrebškem trgu. 1941 je sprejemal tudi izgnance iz Gorenj. in Spod. Štaj. V Banja Luki je ustanovil in vodil Slov. pev. društvo. - Š. je pisal strok. članke in jih objavljal v listih: Narodni gospodar (1900–01), Primorski gospodar (1905–08), urejal je prilogo Kmetiški list, prvi letnik je sam izdajal in pretežno polnil. V Trstu je izdajal v imenu Kmet. društva za Trst na lastne stroške Vinarski in vrtnarski list (1901–02); v Gor. je urejal in pisal v Kmetov prijatelj (1909–14), med obema vojnama pa v: Kmetovalec, Sadjar in vrtnar. Naše gorice in Slov. gospodar. Izdal je knjižico Kako dobimo dobro vinsko kapljico, 1908. - Pod Š-evim vodstvom se je slov. kmet. š. v Gor. razvila v ugleden zavod, ki je imel pomembno narodno in gosp. vlogo.

Prim.: Gabršček II, 71, 153, 250, 252; SiV 1943, 122; Fr. Adamič, Sreč 1969, 21; V spomin Alojzu, Antonu in Josipu Štreklju, spominska knjižica ob odkritju spominske plošče v Komnu, 15. febr. 1980 s sl.; V spomin Gvida Vesela in gor. sadjarjev, Lj.-Krško 1987, 14.

Adč.