Štrekelj, Alojzij (1857–1939)

Štrekelj Alojzij, enolog, kmetijski strokovnjak in politik, r. 3. jan. 1857 v Komnu vinogradniku Andreju in Mariji r. Pavlica, u. 30. marca 1939 v Biogradu na moru. Obiskoval je osn. šolo 1864–8 v r. kraju, niž. realko in sred. kmetij. šolo 1868–75 v Gor., spec. tečaj za sviloprejstvo pa na Dunaju (F. Habelandt). Kot štipendist gor. dež. odbora je 1879–80 obiskoval dopolnilni tečaj za vinogradn. na višji šoli v Klosterneuburgu; bil je 1875–80 potovalni učitelj za sviloprejo in vinogradn. pri dež. odboru v Gor., 1880–95 za obnovo od trtne uši uničenih vinogradov na Primorskem (sedež v Trstu), ko se je ta zaredila v Dalmaciji, pa postal vodja protifilokserične službe pri dalmat. namestn. v Zadru, 1900–23 v Kninu in Šibeniku, 1928 je vodil upravo in obnovo posestva Sokoluša Vrana pri Biogradu n. m. ter upokojen eksperimentiral na svojem posestvu v Biogradu. – Š. sodi med vodilne in zaslužne strokovnjake, ki so izvajali obnovo vinogradništva na amer. podlagi, zato so Š-a pošiljali v Istro, na Hrv. in v Hercegovino, kjer je doživel veliko hvale in priznanj. Svoje izkušnje je objavljal v Gospodar. listu in K (1875 do 1901), Soči (1881), Primor. Gospodarju (1905–15), v dalmat. časopisih in v avstr. Weinzg. Deloval je tudi nar., prosv. in polit.: v Komnu je bil v mest. svetu, 1901 (kljub službi v Dalmaciji) izvoljen v gor. dež. zbor, 1907 pa v drž. zbor, kjer je bil trdna opora jsl klubu; član v raznih nar. društvih, posebno Sokolu. – Prim.: Gabršček I, 386; II, 63, 168 sl.; J 1937, št. 2 (s sliko); 1939, št. 96 (s sliko); Novo doba 1939 (Split), št. 96; Weinzg 1939; Fr. Adamič, Srečanja 1969, 27. Adč.

ŠTREKELJ Alojzij, vinogradnik, kmetijski strokovnjak in politik, r. 3. jan. 1857 v Komnu, u. 30. mar. 1939 v Biogradu na morju v Dalmaciji. Oče Andrej, vinogradnik, mati Marija Pavlica. Osn. š. 1864–68 v Komnu, nižja realka in sred. kmet. š. v Gor. 1868–75, opravil specialni tečaj za sviloprejstvo na Dunaju (na Vis. kmet. šoli pri prof. H. Habe(r)landtu). Kot štipendist gor. dežel. odb. 1879–80 je obiskoval dopolnilni tečaj za obnovo vinogradov na Viš. učnem zavodu za sadjarstvo in vinogradništvo v Klosterneuburgu. Služboval je kot potujoči učitelj za vinogradništvo in sviloprejo pri dežel. odb. v Gor. 1875–80, nato je vodil obnovo vinogradov na območju vsega Prim. in Istre s sedežem pri c. kr. namestništvu v Trstu 1880-95. Ko se je trtna uš (filoksera) razširila po Dalmaciji, ga je dunajska vlada poslala v Zadar, kjer je bil imenovan za vodjo protifilokseričnega centra pri dalmatin. namestništvu, od tam pa 1900 v najbolj ogrožene vinogradniške okraje v Kninu in Šibeniku. Pod njegovim vodstvom so do 1923 obnovili vse severnodalmat. vinograde z otoki. Do upokojitve 1928 je vodil obnovo in upravo dežel. poskusnega posestva za sadjarstvo in vinogradništvo v Sokoluši ob Vranskem jezeru pri Biogradu na morju; tu si je prizadeval za selekcijo maraske in preskušanje domačih in evrop. vinskih ter namiznih sort grozdja. Po upokojitvi je podobno delo nadaljeval na lastnem posestvu v Biogradu do smrti. - Š. sodi med vodilne in zaslužne strok. svojega časa, saj ga je avstr. kmet. ministrstvo pošiljalo v Istro, Hercegovino in na Hrvatsko kot izvedenca; povsod je dosegel uspehe, pohvale in priznanja. Izkušnje je objavljal sprva v Gospodarskem listu in Kmetovalcu, nato Soči (Primorcu), Primorskem gospodarju, v raznih dalmatinskih časopisih in v avstr. Weinzeitung (Klosterneuburg). Poleg strok. dela je opravljal tudi krajevne, društvene, prosv. in politične naloge. V Komnu je bil izvoljen v mestni svet; bil je član kmet. podružnice, član Sokola in Društva kmet. učiteljev v Gor.-Trstu. Čeprav je služboval v Dalmaciji, je bil 1901 z veliko večino izvoljen v gor. dežel. zbor, 1907 pa v drž. zbor, kjer je bil član agrarnega kluba in trdna opora jsl. kluba. Na spominski plošči na Domu krajevne skupnosti je med tremi Štreklji s Krasa vpisano tudi ime Alojzija Štreklja.

Prim.: Gabršček I, 386; II, 63, 168 s sl.; J 1937, št. 2 s sl.; 1939, št. 96 s sl.; Nova doba 1939 (Split), št. 96; Weinzeitung 1939; Fr. Adamič, Sreč 1969, 27; Spominska knjižica ob odkritju spominske plošče v Komnu 15. febr. 1980, 17–18 s sl.

Adč.