Štrancar, Alojz (1885–1983)

Štrancar Alojz, gozdarski strokovnjak, r. 30. avg. 1885 v Štrancarjih pri Vipavi kmetu Antonu in Katarini r. Kante, živi v Lj. Osn. šolo je obiskoval 1891–5 na Planini pri Ajdovščini, 1895–7 v Lj., tu tudi 1897–905 klas. gimn., visoko šolo za zemljedelstvo in gozdar. 1905–9 na Dunaju, bil 1915–8 mobiliziran (od 1917 inž. poročnik). – Š. je bil od prve nastavitve 1910 do upok. 1950 v službi urejanja hudournikov: 1910–3 pri gozd. odseku v Zadru (gradb. vodstvo v Kninu), 1914–45 pri Gradb. vodstvu oz. Gozdnotehn. odseku za Sjo v Lj. (Poverjeništvo za kmetij. SHS, Dež. vlada za Sjo, Gen. inspekcija voda, Hidrotehn. odd. Velike lj. županije, Ban. uprava Drav. banovine), 1945 upok., 1946 reaktiviran pri min. za gozdarstvo LRS v istem odd. – Š. je populariziral in razširil urejanje hudourniških del po vsej Sji, projektiral in izvedel hudourn. dela mdr. v Polhovem Gradcu, Srednji vasi v Bohinju, Žireh; sestavil idejne načrte za ureditev gornjesav. hudournikov in pisal članke v: Ljubljanski velesejem. Jesen 1930, 75–8; Kol jsl kmečke zveze 1931; Jesenski velesejem. Vodič in katalog, Lj. 1936, 31–5; Tehnika in gospodarstvo 1936/7; GozdV 1938, 102 sl.; izdelal poročilo za Gozdar. anketo banske uprave: Ureditev hudournikov, njih izvor in delovanje na vodni režim potokov in rek … Lj. 1940, 39 str. (ciklost.) ter objavil nekrolog V. Fasanu (GozdV 1963, 299). – Prim.: osebni podatki; Spominski almanah 220 (slika), 337; Šumarska enc. 2, 547. – Slike: Lj. velesejem. Jesen 1930, 9; Jesen. velesejem. Vodič in katalog. Lj. 1936, 15. *

ŠTRANCAR Alojz, gozdarski strokovnjak, vodja hudourniške službe v Sji, r. 30. avg. 1885 v zaselku Štrancarji na Planini pri Ajdovščini, u. 17. jun. 1983 v Lj. Oče Anton, kmet, mati Katarina Kante. Osn. š. na Planini pri Ajdovščini in v Lj., klas. gimn. v Lj. (1897–1905), vis. š. za zemljedelstvo in gozdarstvo na Dunaju (1905–09). Od 1915–18 je bil mobiliziran kot inž. poročnik. Od prve službe 1910 do upokojitve 1950 je urejal hudournike v Dalmaciji in Sji. Od 1910–13 je služboval pri gozd. odseku v Zadru, z gradb. vodstvom v Kninu. Že 1914 se je vrnil v Lj. in tu delal pri Dežel. vladi za Sjo in banski upravi Dravske banovine do 1945, ko so ga upokojili. Naslednje leto so ga znova poklicali v službo v isti oddelek na Minist. za gozdarstvo LRS in tu je ostal štiri leta kot višji gozdar. nadsvetnik. - Š. je populariziral in razširil urejanje hudournikov po vsej Sji, začrtal in izpeljal pa je hudourniška dela v Polhovem Gradcu, Srednji vasi v Bohinju, Žireh idr. Posebno pa se je zanimal za ureditev hudournikov v gornjesavski dolini. - Pisal je članke v Ljubljanski velesejem 1930 in 1936, v Kol. jsl kmečke zveze 1931, Tehnika in gosp. 1936/37, GozdV 1938 idr. Izdelal je poročilo za Gozdarsko anketo banske uprave: Ureditev hudournikov, njih izvor in delovanje na vodni režim potokov in rek..., Lj. 1940 (cikl.).

Prim.: Župn. arh. Planina pri Ajdovščini; SBL III, 691–92; podatki iz arh. SBL; Delo 22. jun. 1983 (osmrtnica).

Jok