Štiftar, Francè (1846–1913)

★

4. december 1846

Solčava, Slovenija

†

10. april 1913

Kaluga, Rusija

Imena

ime:

Štiftar Francè
ime:

Matvejevič Fedor
ime:

Matvejevič Štiftar Fedor
psevdonim:

Tvorcov Božidar
vzdevek:

Martinčev
okrajšava:

F. M. Štiftar
okrajšava:

Fr. Stifter
okrajšava:

Prof. Štiftar
psevdonim:

B. T.
okrajšava:

F. M. Š.
okrajšava:

F. M. Št.
psevdonim:

Solčavski Fran

Poklici ali dejavnosti

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi667482" corresp="sbl-text.xml#sbl03628" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi667482/</idno>
          <sex value="1"/>
          <persName>
            <forename>Francè</forename>
            <surname>Štiftar</surname>
          </persName>
          <persName>
            <forename>Fedor</forename>
            <surname>Matvejevič</surname>
          </persName>
          <persName source="#es">
            <forename>Fedor</forename>
            <surname>Matvejevič Štiftar</surname>
          </persName>
          <persName type="pseudo">
            <forename>Božidar</forename>
            <surname>Tvorcov</surname>
          </persName>
          <persName type="nickname">
            <name>Martinčev</name>
          </persName>
          <persName type="abbr">
            <name>F. M. Štiftar</name>
          </persName>
          <persName type="abbr">
            <name>Fr. Stifter</name>
          </persName>
          <persName type="abbr">
            <name>Prof. Štiftar</name>
          </persName>
          <persName type="pseudo">
            <name>B. T.</name>
          </persName>
          <persName type="abbr">
            <name>F. M. Š.</name>
          </persName>
          <persName type="abbr">
            <name>F. M. Št.</name>
          </persName>
          <persName type="pseudo" source="#nepreverjeno">
            <forename>Fran</forename>
            <surname>Solčavski</surname>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#jezikoslovec"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#literarni-teoretik"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#publicist"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#turisticni-delavec"/>
          <birth>
            <date when="1846-12-04">4. dec. 1846</date>
            <placeName>
              <settlement>Solčava</settlement>
              <country>Slovenija</country>
              <geo>46.4200935 14.6917325</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date when="1913-04-10">10. apr. 1913</date>
            <placeName>
              <settlement>Kaluga</settlement>
              <country>Rusija</country>
              <geo>54.5518584 36.2850973</geo>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Slovenski biografski leksikon

Štiftar Francè (Fedor Matvejevič), jezikovni in slovstveni pisec, publicist in turistični propagator, r. 4. dec. 1846 v Solčavi v Savinjski dolini kmetu Matiji in Mariji r. Ožovnik, u. za pljučnico 10. apr. 1913 v Kalugi (ZSSR). Po prvem pouku pri župniku Janezu Jancu v r. kraju je na le-tega prigovarjanje obiskoval do 1859 osn. šolo v Železni Kapli, glasbeno izredno nadarjen služil pri Črnski bandi do 1861, nato na nasvet župnika Janca 1861 vstopil v 3. razr. normalke v Celju, tu obiskoval 1863–71 (odl. mat. 1871) gimn., kjer so mu bili sošolci Mih. Napotnik (SBL II, 190–2), Jak. Pukl (ib., 597–8), K. Slanc (ib. III, 346 sl.), največja dobrotnika in nar. prebuditelja pa M. Lendovšek (ib. I, 635–6) in Mat. Vodušek (Š-jeva izjava). S štipendijo in podporo (mdr. Iv. Žuža; B. Ipavic, SBL I, 363–4; dr. Greg. Krek, ib., 557–8) je Š. študiral od 1871 v Gradcu 5 sem. klas. jezike, tu 1872–3 osnoval lit. društvo Sloga za Slov. in Jugoslovane, od 1874 kot štipendist (Slavjanskoe blagotvoriteljnoe obščestvo) nadaljeval na univ. v Petrogradu (Leningrad) in jeseni 1875 odl. končal. Postal je i. l. prof. na gimn. v gubernij. mestu Kaluga pod Moskvo, se tu por. s hčerko notarja A. V. Gubina, 1877 prestopil v pravoslavje, bil v stiku z Iv. Kosom (SBL I, 528). Čeprav porusen, je ostal navezan na slov. domovino, jo obiskal 1887 na poti v Pariz (po INK: 1889), 1895 s sinom Vladimirom, pozn. prof. v Evpatoriji na Krimu, 1912 (z ženo).

I. Š. je menda (gl. INK 1914, 55) že izza 1865 dopisoval v S, SN, D, LZ, SS, Sn, v Gradcu ga je spodbujal k pisanju še prof. Greg. Krek; v Rusiji se je Š. takoj zvezal s slavisti (prof. Sreznjevski). Objavil je jezikoslovne članke: O tednu in njegovih dnevnih imenih (LMS 1872–3, 88–119), samostojne misli ob knjigi Rösler, Ueber d. Namen d. Wochentage. 1865; O vlastnih imenih kmetij i posestnikov v Solčavi (Vestnik Zore 1873, 168–70); Slov.-nem. slovar in gosp. Levstik (N 1874, 229; nesign. Glaser IV, 372 pripisuje Š-ju); o jezikoslovcu Baud. de Courtenayu (SN 1875, št. 189), s prof. Sreznjevskim pa v nekem petrograj. listu o tedaj (1874) umrlem jezikoslovcu O. Cafu (SBL I, 66–7);. – slovstvene: Dante Allighieri (Zora 1874, 227–32); Pavel Mihajlovič Leontjev (LMS 1876, 179–92; oceno Slomškovih ZS (SN 1875, št. 211–2); Moskovskija Vjedomosti o Korševem Prešernu (LZ 1901, 287–9), ga ocenil (Ska 1901, 302–4); A. P. Čehov (DS 1904, 506); Spomini po A. P. Čehovu (ib., 571–6); Pisma o ruskej literaturi (Zora 1877, 98), II (ib., 111–2 vsebina Turgenjeva povesti Son), III (ib., 163–4 o knjigi G. Krek, Einleitung in d. slav. Literaturgesch.), IV, V (ib., 177–8, 186–7, 204–7 vsebina in obdelava Turgenjevega romana Nov; Š-jev prevod 19. pogl. gl. LMS 1878, 102–12). – Sam je prevedel novelo A. Puškin, Gospica – kmetica (SN 1875, št. 63–7); H. Heine, William Ratcliff (ib., št. 71–4, 77, 85–6, 97, 100; podpis B. T.).

II. Publicistično je Š. delal za najtesnejše slov.-rus. zbližanje: Slov. naj bi sprejeli srbohrv. s cirilico kot knjižni jezik, v cerkev uvedli staroslovan. bogoslužje. Tako usmerjene dopise in članke je Š. pošiljal osebnemu znancu J. Jurčiču, zlasti po svoji preselitvi v Rusijo (Iz St. Peterburga, Pisma iz St. Petersburga; podpis: ime ali B. T. = Božidar Tvorcov) za SN 1874, št. 244–7, 267–8, 270–1, 290–1; 1875, št. 25, 52, 90–1, 127–9, 155–7; 1876, št. 101–2, 105–6, 296; 1877, št. 8; 1882, št. 183–4; v SS 1897, 271–2, 273. Ko je SN odklonil predlog Strossmayerjevega glasila zgb Obzora (za Slov. srbohrv. knjižni jezik) in je SS z rusofilsko tendenco nehal izhajati, je tudi Š. utihnil.

III. »Oče turizma v Gornji Savinj. dolini« Š. je že kot dijak delal propagando med domačini za tujski promet, v Gradcu pa trajno zainteresiral prijatelja Slovencev dr. J. Frischaufa (SBL I, 189–90) za Savinj. in Kamniške planine: v Sannthaler Alpen 1877, 1881² je le-ta uporabil mentorstvo Š-jevega prijatelja Jan. Piskernika. – Podpisi, značke: Božidar Tvorcov; F. M. Štiftar (Štifter); Fr. Stifter; Prof. Štiftar; – B. T.; F. M. Š.; F. M. Št. – Prim.: r. matice (DAS); Bibliografija, Zgb 1957, I, 441; Glaser IV, 371–2; Zssl III, 81; SN 1882, št. 183; LZ 1913, 279–80; Karel Slanc, Nar. list 1913, št. 17; Sn 1913, 326 (s slikama); Fr. Ilešič, INK 1914, 55–75 (slika na str. 57); Pustoslemšek R., Celj. zbornik 1958, 122–30 (s sliko); PV 1968, 575–82. – Slika: fotografija v Študij. knjižnici Celje. *

Kratice in krajšave

Uredništvo

Uredništvo: Štiftar, Francè (1846–1913). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi667482/#slovenski-biografski-leksikon (20. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Štiftar, Francè (1846–1913)

Imena

Poklici ali dejavnosti

Štiftar, Francè (1846–1913)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine