Štempihar, Ivo (1898–1955)

Štempihar Ivo, pravnik, politični delavec in publicist, r. 1. maja 1898 v Kranju odvetniku dr. Valentinu in Ani r. Jugovič, u. 4. okt. 1955 na Jesenicah, pokop. v Kranju. Osn. šolo 1904–8 in klas. gimn. 1908–16 je obiskoval v r. kraju, 1916 mat.; 1917–8 je služil pri 17. pešpolku, od jan. do pomladi 1919 bil kor. prostovoljec v Podrožčici (pod stotnikom Martinčičem), 1920–5 uslužbenec Pokojn. zav. v Lj. in hkrati študent pravne fak., 1925–9 odvetn. pripravnik v Celju, 1929 prom., i. l. je opravil odvetn. izpit; 1930–41 je bil odvetnik na Jesenicah in sodni tolmač za angl., franc., ital. in ruski jezik. V zač. jan. 1941 je bil interniran v Ivanjici, po vladn. puču 27. marca 1941 izpuščen in mobiliziran, po zasedbi se je vrnil v Sjo in bil takoj zaprt v Št. Vidu pri Lj. ter izseljen v Valjevo; 1941–5 je bil korespondent Nar. banke v Bgdu, od 1945 pa v službi pri Republ. javnem tožilstvu v Lj.

Na Jesenicah se je Š. 1932–3 začel polit. udejstvovati med socialdem., v vzdušju »ljud. fronte« (od 1935) je postal eden najbolj vnetih zagovornikov skupnega nastopanja delavcev v jesen. železarni, ob Venclju Perku in A. Stanovniku (SBL III, 443–4) vodilna in vidna osebnost v delav. gibanju jeseniš. kota tistega časa, sodeloval z njima v vseh večjih delav. akcijah; z A. Stanovnikom je bil izvoljen na enotni delav. listi v jeseniš. občin. odbor in se odločno zavzel, da je prišlo do enotnega nastopa tudi pri občin. volitvah na Kor. Beli 6. dec. 1936, kjer je V. Perko postal župan. Bil je pravni svetovalec in zastopnik mnogih delavcev, preganjanih komunistov, ki so iskali pravico, prav tako občine Kor. Bela, ki jo je podpiral v bojih proti polic. komisarijatu na Jesenicah, proti okraj. glavarstvu v Radovljici in proti ban. upravi v Lj. V sporu s KID je z ženo Miro r. Seifried požrtvovalno sodeloval pri listu Naš kovinar (1937), glasilu svob. delavstva, ustanovljenem proti Tovarn. Vestniku; 1938 je za odpuščene delav. zaupnike jesen. železarne sestavil pritožbo na Mednar. urad dela v Ženevi; kot član Slov. društva in njegov pravni zastopnik je dosegel razveljavljenje razpustitv. odloka, enako internacije V. Perka 1940 v Bileći.

Razvoj Š-jeve polit. miselnosti se najbolj odraža v člankih in razpravah, objavljenih v ND (1925–9), kjer je ironiziral tedanje polit. in kult. razmere; v Jsln (1931–2), ko je Š. še pisal v jsl unitarističnem duhu (1930, št. 161: Argumenti demokracije); od 1933 je objavljal samo še v listu Sja (1933–9), kjer prvemu članku Mi in evropska manjšinska politika (1933, št. 35 psevd. Jan) sledijo mdr.: Fašizem, svatovščina in demokracija (1934, št. 32, 34–5), Laži demokracija (ib., št. 37), Demokracija (1935, št. 1–2), Slovenstvo Sje in nasprotniki (1935, št. 35–6), Pred 850 dnevi (1936, št. 10–5, 17), Samouprava na platnu (1937, št. 5–11), Centralizem na račun delav. zavesti (1937, št. 20), Nedoslednost načrta devetorice (1938, št. 10), Neomajniki in kažiprstniki (1938, št. 14), Pravna zvezanost v politiki (1939, št. 16), ki kažejo razpon Š-jeve problemske pozornosti; iz časa iskanja polit. smeri (1934–5) so njegovi polemični članki v DPol kot odg. na članke Jožeta Vilfana v LdP. Več člankov je objavil tudi Naš kovinar. Psevd. Ficli-Pucli, Driš. – Prim.: podatki brata Jurija Š-ja; LdP 1955, št. 235; SPor 1955, št. 235; V. Perko, Iz naših bojev v občini Kor. Bela, Jeklo in ljudje 1964, 195, 241 sl.; B. Žužek, Slov. odvetniki …, Pravnik 1968, 533. L. U.