Štampar, Vekoslav (1889–?)

Štampar Vekoslav kmetijski strokovnjak in politični delavec, r. 16. jun. 1889 v Železnih dverih pri Ljutomeru malima posestnikoma Antonu in Tereziji r. Lah, živi v Ljutomeru. Po osn. šoli 1896–900 v Svetinjah je delal 1900–5 pri stricu Francu Š-ju, kmetu v Vuzmetincih in z njeg. pomočjo absolviral 1905–8 Vinar. in sadj. Šolo v Mrbu. Do vpoklica v vojaščino 1912 je bil praktikant pri Ristu Krulju v Mostarju, adjunkt na posestvu Jaškovo ter oskrbnik dekanij. dvora v Ljutomeru. L. 1914 je moral na fronto v Galicijo, bil po 1915 v zaledju (Žalec, Gradec, Slov. Konjice), nato kor. prostovoljec 1918–20. L. 1920–1 se je zaposlil v adjunkturi slov. orožn. brigade v Lj., 1922–4 postal tajnik zemljoradn. in slov. republikan. stranke, 1923–4 kletar pri Vinariji dd. in 1924–5 priložnostni vinogradnik pri Osterbergerju v Ptuju. Po 1925 je bil kmet. strokovnjak pri mrb vel. županstvu in 1926–9 pri okraj. glavarstvu v Ljutomeru. Z Radićevo smrtjo je bil odpuščen in se je preživljal z lastn. posestvom, pisanjem ter delom pri Sadjar. in vrtnar. podružn. v Ljutomeru. L. 1941–4 je honor. poučeval na kmetij. šoli v Radgoni (Avstr.), od 1945 bil uslužben pri zaseženih posestvih v Ljutomeru: do konca 1945 oskrbnik zasež. posestva Maksa Šterna iz Zgba, 1946–7 nacional. posestev v Ljutomeru in Jeruzalemu, 1947–8 upravnik drž. ekonomije Bizeljsko in kmet. gospodinj. šole Mala Loka, 1949–53 glavni normirec pri agr. direkciji v Ptuju in Mrbu ter 1953–4 drevesničar na okraj. posestvu Kanižarica pri Črnomlju.

Po odlično končani mrb kmetij. šoli se je Š. spopolnjeval zlasti ob nem. strok. slovstvu in prakt. uspeval predvsem z aplikacijo tujih dosežkov na dom. naravne možnosti (npr. vzgoja vinske trte po grofu Kulmerju ipd.), pisal strok. članke, zlasti vinogradn. in sadjar. vsebine, v glasilo A. Novačana (SBL II, 205–6) Naša vas (1922), list krajši čas (po II, št. 24–30), odkar se je prelil iz zemljoradn. v slov. republ. vode tudi urejal, prispeval agrarnopolit. in idejne članke (Čista kmetska misel, 1922, št. 17; Cilji zemljoradn. gibanja, št. 20; Agrarna reforma in narodno gospodarstvo, št. 28–9, idr.). Zvest je Š. ostal tako kot pisec kakor kot sourednik tudi naslednikoma Novačanove Nove vasi, kratkotrajni zgb Republiki in celjskemu Republikancu; tu objavil mdr. Smernice naše politike, Republika 1922, št. 2, pri tem zagovarjal interese malega delovn. človeka (V mrežah ljudskih izkoriščevalcev, Republikanec 1922, št. 10), zadružno obliko države (O bodoči zadružni državi, ib., št. 3–5) in republik. ideji pri nas (Moč republik. misli, ib. 1923, št. 14). – Ko je slov. republik. stranka na volitvah marca 1923 propadla in njeno glasilo zamrlo, se je Š., poslanski kandidat za ormož.-ptujski volilni okraj, umaknil iz politike, delal v stroki, v stanov. (krajevnih) organizacijah, pisal v liste E, J, K, KL, Prerod, SGp, SiV; po l. 1945 pa v KG, Obmur. tednik, SPor, SVV, VMrb. – Kot vinar. strokovnjak in praktik je soorganiziral Ljutomer. vinske sejme (od 1928 dalje), sodeloval pri urejanju razmerja med vinogradniki in viničarji ter pripomogel do ustanovitve Ljutomer. podružn. Zveze absolv. kmetij. šol (ZAKŠ). V glasilu te zveze (Brazda 1926, št. 1) je priobčil resolucijo, sprejeto na občnem zboru ljutomer. podružn. (zavzema se za dom. strok. delavca in načrtno izrabo naravnih bogastev); ponovna, nekoliko predelana priobčitev članka iz Republikanca 1922, št. 3–5 v Brazdi 1935, št. 8–9 (povzeto po knjigi V. Popovića) je šele zdaj dvignila prah. F. Pernišek je v Kresu 1936, št. 1 označil spis in list za komunistična. V tem smislu je Š. tačas deloval, zlasti odkar je bil v pogostem stiku z V. Kukovcem (SBL I, 581), vodil okraj. Zvezo kmet. fantov in deklet, ustan. ljutomerski pododbor Zveze slov. kmetov (1934), kandidiral na listi združene opozicije pri petomajskih volitvah (1935) in bil med sklicatelji njenega protestn. shoda sept. 1935 v Ljutomeru. – Psevdonim Jakop Vranjek z Murskega polja. – Prim.: osebni podatki; gradivo v Štud. knjižn. Mrb (Ms 426 in zapiski J. Glazerja); gradivo v Pokr. arhivu Mrb; RazstSN 95; Republikanec 1922, št. 5; 1923, št. 11; SGp 1923, št. 5; Brazda 1936, št. 1; Kres 1936, št. 1; Statistika izbora nar. poslanika. Bgd 1938, 3; D. Novak, Prlekija v NOB. Mur. Sobota 1965, 40 passim; Vodnik po arhivih Sje. 1965, 504. Adč. + Vrk.