Štajer, France (1890–1915)

Štajer (Stajer) France, pisatelj, r. 25. sept. 1890 v Vipavi notarju Francu in Amaliji r. Kobal ter tu u. 3. apr. 1915. Oče, Idrijčan, je po gimn. 1865–73 v Lj. študiral na Dunaju pravo, se zanimal za lit. in v lit. odseku Sje 1877–8 bral Ali naše leposlovje napreduje ali ne. U. je kot notar v Metliki. Zgodaj osirotelega Franceta (mati u. 1892, oče 1897) so vzgajali mačeha Matilda r. Božič, nato razni varuhi. Iz Vipave se je Š. preselil v Lukovico v hišo materinih sorodnikov (družina Rus); obiskoval je v Lj. I. drž. gimn. 1900–10, nato Vis. šolo za trgovino v Kölnu, od tod šel v Hohenkampf ob Renu, 1911 v Gradec, da bi opravil abitur. tečaj, privatno pa nadaljeval trgov. študij. Brez zanimanja za trgovinstvo, mehak, nezaupen, bolehen, je z nekaj dediščine živel od 1912 v Lj. svobodno življenje, si nakopal jetiko, bival pred vojno neznano kje, od pomladi 1915 spet v Lj. slab in bolan, nato se umaknil v Vipavo. – Že na gimn. se je zanimal za slovstvo, še bolj v Kölnu in začel pod vplivom najmodernejših pojavov pisati dram. prizore (rkpi. v tujih rokah). Sodeloval je pri Dnevu 1913–4, objavil ok. 30 podlistkov, svojskih, deloma čudaških, izražajoč svoje poglede na slovstvo, javno življenje; rad se je dotikal dogodkov v svet. polit., zlasti balkanski. V grotesknih podobah in tragikomičnem občutju se igra s slovstv. oblikami, verzi in prozo, meša epiko in dramatiko; dobro pozna H. Ibsena, Avg. Strindberga, O. Wilda, B. Shawa in predhodnike ekspresionistov. Izmed objavljenih del so najznačilnejša: Jože Rvačar, »tragikomičen poem v dveh oddihih« (Dan 1913, št. 437–41); Samomorilec, »tragikomedija futurista v 4 impresijah« (ib., št. 465–75); Futurizem v slov. literaturi (ib., št. 487). – Menda je tudi Iv. Cankar priznal, da je Š. talent. – Prim.: r. in mrl. knj. župnij Vipava, Metlika (ŠkALj); izv. klas. gimn. v Lj. 1865–73, 1900–11; Vencajz 130; SIT 1911, št. 4, str. 2; S 1915, št. 77; SN 1915, št. 76; Sn 1915, 157–8; Iv. Lah, ŽiS 1937, 252, 268, 283, 293, 307, 323, 340, 371; J. Traven, GLLjD 1954–5, 75–6. – Slika: ŽiS 1937, 284. Kr.

ŠTAJER (STAJER) France, pisatelj, r. 25. sept. 1890 v Vipavi, u. tu 3. apr. 1915. Oče Franc, notar, mati Amalija Kobal. Po zgodnji smrti staršev se je Š. iz Vipave preselil v Lukovico k sorodnikom. Med 1900-10 je obiskoval v Lj. gimn., nato Vis. šolo za trg. v Kölnu in v Hohenkampfu ob Renu, 1911 je v Gradcu opravil abitur. tečaj, privatno pa nadaljeval trg. študij. Bolehen in brez zanimanja za trgovinstvo je od 1912 živel v Lj., si nakopal jetiko, se vrnil v Vipavo in umrl. - Za slovstvo se je zanimal že v gimn. V Kölnu je začel pod vplivom modernih smeri pisati dramske prizore. Sodeloval je pri Dnevu 1913–14, kjer je objavil 30 podlistkov, deloma čudaških, v katerih je izražal svoj pogled na slovstvo in na javno življenje. Rad je obravnaval politiko, zlasti balkanske dogodke. V grotesknih podobah in tragikomičnem občutju se je igral s slovstvenimi oblikami, verzi in prozo, mešal epiko in dramatiko. Dobro je poznal H. Ibsena, Avg. Strindberga, O. Wildeja, B. Shawa in predhodnike ekspresionizma. Izmed objavljenih del so najznačilnejša: Jože Rvačar, »tragikomičen poem v dveh oddihih« (Dan 1913, št. 43741), Samomorilec, »tragikomedija futurista v 4 impresijah« (ib., št. 465–75); Futurizem v slovenski literaturi (ib., št. 487). Menda je tudi I. Cankar priznal, da je bil Š. nadarjen.

Prim.: SBL III, 674–75 in tam navedena liter.

T. P.