Šonc, Viktor (1877–1964)

Šonc Viktor, skladatelj, glasbeni pedagog, brat Alojzija (gl. čl.), r. 29. okt. 1877 v Tomaju, u. 1. sept. 1964 v Lj. Obiskoval je osn. šolo 1884–8 v r. kraju, normalko v Gor. 1888–92, se zasebno pripravljal na izpite za gimn. Študiral je 1901–4 v Pragi na kompoz. odd. konservatorija glasbe (prof. K. Knittl, K. Stecker; zasebno pri skladatelju Vitězslavu Nováku), solist. petje v zasebni šoli prof. Wallersteina 1903–7, po njegovi smrti pri prof. Kotzebuejevi 1907–9 v Dresdenu. Služboval je kot pevovodja glasb. društva Trebević v Sarajevu 1909–11, ravnatelj šole GM v Trstu 1. nov. 1911 do 26. febr. 1927, hkrati tu poučeval klavir, glasb. teorijo in zelo uspešno solist. petje; vodil mladin. pevski zbor in godalni orkester (med njeg. učenci bil tudi Ubald Vrabec), vmes je poglobil svoje znanje na počitn. pev. pedag. tečaju (prof. Scheidemantel) v Weimarju 1913. L. 1927 se je izselil v Jslo, bil zborovodja Srp. crkv. pevačkog društva v Sremski Mitrovici 1927–8, Srp. crkv. pevačke družine v Somboru 1928–9, od 1929 stalno v Lj.; tu je učil na šoli GM, deloma na drž. konservatoriju klavir, glasb. teorijo, mladin. petje, po 1945 pa na Glasb. šoli Lj.-Center do upok. 1958. – Š. je najprej prirejal slov. ljud. pesmi, večinoma sam zapisal njihovo melodijo: Na srčku bolan … moš. zbor, 1912; Kar si, boš zdaj ostala; Saj sem pravil mnogokrat, meš. zbor, obj. 1921; Na levi strani … za dekl. zbor, obj. 1957; Teku sem dol po dolin, meš. zbor, obj. 1963. Kot samostojen skladatelj umerjene usmeritve je vendar kraško svojstven. Njegove originalne skladbe so: Pokop pusta, simfonična slika za vel. orkester; Otroci lovijo pusta, stavek iz suite za godalni kvartet; Ubežni kralj (besedilo: Fr. Levstik), za meš. zbor, soli, veliki orkester (3. nagrada na natečaju ob 60–letnici GM v Lj. 1932); Iškarijot (A. Aškerc), za meš. zbor in soliste; Veverica (Fr. Bevk), za mladin. zbor in klavir 4-ročno, obj. 1963; razne skladbe za klavir. – Vodil je pev. zbore: slov. visokošolcev v Pragi (še med svojim študijem); GM; pravoslavne cerkve sv. Spiridiona (oboje po 1918 v Trstu); mladinski, z njim večkrat nastopil (po 1929). Dopisoval je v E, glasb. rubriko (po 1. svet. vojni). – Prim.: listine, rkp. (NUK); E 1911, št. 322; 1922, št. 174; 1923, št. 93, 122, 128, 280; 1924, št. 158, 242, 288; 1925, št. 7, 29, 101, 266; 1926, št. 138; NA 1911,. Gkp 56; 1912, Gkp 8; 1913, Gkp 50; 1914, Gkp 10; Petnajst zborovih pesmi. GM v Trstu 1920/1; Drž. konservatorij, Šola GM v Lj., Poročilo o š. l. 1934–5, 7; Prijavnica Društva slov. skladateljev 7. nov. 1946; Ukmar-Cvetko-Hrovatin, Zgod. glasbe. Lj. 1948, 514; Grlica 1957, 80, Gkp 72; NZb 1957, 33 (s sliko); PDk 1957, št. 292 (s sliko); 1965, št. 115; 1968, št. 290; Društvo slov. skladateljev. Edicija št. 143, Lj. 1963, 40; Muzička enciklopedija 2, Zgb 1963, 677; Slov. pesmarica, l. d. Celje 1963, 138; Delo 1964, št. 239; NZb 1964, Gkp 12 (s sliko). Hr.

ŠONC Viktor, skladatelj, glasb, pedagog, pevovodja, r. 29. okt. 1877 v Tomaju, u. 1. sept. 1964 v Lj. Osn. š. je opravil v Tomaju, normalko 1888–92 v Gor. Zasebno se je pripravljal na izpite za gimn., 1901–04 je študiral kompozicijo na praškem konservatoriju (K. Knittel, K. Steckel), zasebno pri V. Novaku; 1903–07 solo petje v zasebni š. prof. Wallersteina in po njegovi smrti pri prof. Kotzebuevi v Dresdenu 1907–09. Od 1909–11 je bil vodja pev. društva Trebević v Sarajevu, od 1911 do 1927 (razen 1918–19, ko je š. GlasbM vodil Fr. Topič) je bil ravn. GlasbM v Trstu, kjer je tudi učil glasb. teorijo, klavir in solo petje. Poleg njega so učili še Emil Adamič, Petr Teply, Fran Topič, Avgust Waschte, Ivan Frishkowitz, Karel Bibiza, Vilko Šušteršič, Karel Mahkota, Avgust Ivančič, Vasilij Mirk in za kratek čas Srečko Kumar, 1912 je ustanovil društveni dijaški zbor, ki si ga je dve leti prej zamislil K. Mahkota. 1924–25 je bil na pobudo GlasbM in Prosvete organiziran pevovodski tečaj. Strok. vodstvo je bilo poverjeno Š. Ta je pripravil predmetnik, ki je zaradi obsežne snovi in številne prisotnosti predvideval 4 letnike, da je bila to prava pevovodska š. 1924 so hoteli organizirati tudi orglarsko š. Iz gmotnih razlogov je načrt propadel. Sredi mar. 1927 je ravn. Š. nenadoma zapustil š. in se odselil. Njegovo mesto je zasedel V. Mirk. Po odhodu je bil vodja Srb. cerkv. pev. društva v Sremski Mitrovici, 1927–28; nato eno leto vodja Srb. cerkv. pev. družine v Somboru. Od 1929 je Živel v Lj., učil na š. GlasbM in delno na drž. kons. klavir, glasb. teorijo in po 1948 mlad. petje; po 1945 do upokojitve 1958 je učil na Glasb. š. Lj.-Center. -Š. je zapisoval in prirejal slov. ljud. napeve, npr. Kar si, boš zdaj ostala; Saj sem pravil mnogokrat; Teku sem dol po dolin, meš. zbori; Na srčku bolan; Zvonček; Ej, primi me!, moš. zbori; Na levi strani kraj srca, žen. zbor (GlasbM v Trstu 1920–21). Izvirne Š-eve skladbe so: Pokop pusta, simf. slika za velik ork.; Otroci lovijo pusta, stavek iz suite za godalni kvartet; Ubežni kralj (Fr. Levstik), kantata za meš. zbor, sole in veliki ork. (3. nagrada na natečaju ob 10-letnici GlasbM v Lj. 1932); Iškarijot (A. Aškerc) za meš. zbor in sole; Veverica (Fr. Bevk) za mlad. zbor in klavir 4-ročno, 1963. Napisal je razne skladbe za klavir. Vodil je zbore slov. visokošolcev v Pragi, mlad. in meš. zbor GlasbM v Trstu, meš. zbor Srb. pravoslavne občine v Trstu in po 1929 mlad. zbor v Lj., s katerim je pogosto nastopal. Po prvi svet. vojni je bil dopisnik E.

Prim.: SBL III, 665–66; Leksikon jsl. muzike II, 430; E 1911, št. 322; 1922, št. 174; 1923, št. 93, 122, 128, 280; 1924, št. 138, 158, 242, 288; 1925, št. 7, 29, 101, 266; 1926, št. 138; NA 1911, Gkp 56; 1912, Gkp 8; 1913, Gkp 50; 1914, Gkp 10; 15 zborovskih pesmi, GlasbM Trst 1922; Drž. kons., Š. GlasbM v Lj., Poročilo o š. l. 1934–35, 7; Zgod. glasbe, 514; Grlica 1957, 80, Gkp 72; NZb 1957, 33 s sl.; PDk 1957, št. 292 s sl.; 1965, št. 115; 1968, št. 290; DSS. Edicija št. 143, Lj. 1963, 40; MuzE II, 677; Slov. pesmarica, 1.d., Celje 1963, 138; Delo 1964, št. 239; NZb 1964, Gkp 12 s sl.; Jelerčič, 163–64 in pass.; Cvetko III, 338.

Har.