Šonc, Alojzij (1872–1957)

Šonc Alojzij (Lojze), pevovodja in skladatelj, r. 25. nov. 1872 v Tomaju glasbeno nadarjenemu krojaču Alojziju in Mariji r. Starc, u. v Koprivi 20. jun. 1957. Po učiteljišču v Kopru je bil učitelj, organist in pevovodja v bližini r. kraja, 1905–8 pevovodja Pev. društva Hajdrih na Proseku, služboval nazadnje v Koprivi. Italij. oblasti so ga zaradi slov. prosv. dela prestavile v oddaljen italij. kraj; iz navezanosti na dom. kraje in občutka nesposobnosti se v starosti preusmeriti v drugojezično pedag. delo, se Š. služb. odločbi ni pokoril, zato bil 1926 predčasno upok., kar je po naravi vase zaprtega Š-a še bolj odmaknilo družbi. Ustregel je le 1935 M. Matičetovu (nekd. njegov učenec) in melografiral nekaj kraških ljud. pesmi (Glasbenonarodopisni inštitut v Lj.), med njimi Pesem o sv. Andreju (obj. ponovno doma in v tujini). – Š. je zložil in objavil: 5 Tantum ergo za meš. zbor. Lj. 1913; Izkušnja (besedilo R. Maister) za bariton solo in meš. zbor (GM Trst 1920–1). Do 1924 je uglasbil več pesmi za mladin. zbor 1-glasno: Cigan (S. Sardenko); Koline; Pikelj, pakelj (oboje F. Levstik); 2-glasno: Kralj Matjaž (V. Jeraj); Zlati sonček (Zorislav = Matija Malešič); 3-glasno: Jezdec (C. Golar); Turek (O. Župančič) idr. – Prim.: župnij. urad in kronika v Tomaju; Glasbenonarodopisni inštitut v Lj.; NUK; Ferdo Kenda, NA 1912, Gkp 40; Petnajst zborovih pesmi, GM Trst 1920–1, 9; Srečko Kumar, Otroške pesmi. Trst 1924, 34–7; A(nte) B(eg), Slov. pesmarica. Celje 1928, 163, XXII; DS 1939, 101; Lares XI, Roma 1940, 173–4; Ukmar-Cvetko-Hrovatin, Zgod. glasbe. Lj. 1948, 489; Zapojmo! 1. Pesmarica za I. in II. razr. osn. šol. Izbrala in uredila Slavko Mihelčič in Peter Potočnik. Lj. 1949, 23; Milko Matičetov, Sežgani in prerojeni človek. Lj. 1961, 23, 204. Hr.

ŠONC Alojzij (Lojze), pevovodja in skladatelj, r. 25. nov. 1872 v Tomaju, u. 20. jun. 1957 v Koprivi. Oče Alojz, glasb. nadarjen krojač, mati Marija Starc, brat Viktor (gl. čl.). Po opravljenem učiteljišču v Kopru 1892 je bil učitelj, pevovodja in organist v krajih blizu rojstne vasi. Med 1905–08 je vodil Pev. društvo Hajdrih na Proseku. Nazadnje je služboval v Koprivi. Po zatrtju slov. š. je faš. oblast začela premeščati vse slov. učitelje v notranjost It. Tja je bil prestavljen tudi Š. Toda ni se pokoril premestitveni odredbi, tudi iz občutka nesposobnosti, da bi se vživel v drugojezično pedag. delo. Tako so ga 1926 predčasno upokojili. Po značaju je bil vase zaprt, da ga je upokojitev še bolj odtujila družbi. Ustregel je le M. Matičetovemu, nekdanjemu svojemu učencu, in mu 1935 melografiral nekaj kraških ljud. pesmi (Glasb. nar. inštit. v Lj.), med njimi pesem o sv. Andreju. - Š. je zložil in objavil: 5 Tantum ergo za meš. zbor (Lj. 1913); Izkušnja (R. Maister) za bariton in meš. zbor (GlasbM Trst 1920–21). Zložil je več pesmi za mlad. zbor 1-glasno: Cigan (S. Sardenko); Koline; Pikelj-pakelj (Fr. Levstik); 2-glasno: Kralj Matjaž (V. Jeraj); Zlati sonček (Zorislav-M. Malešič); 3-glasno: Jezdec (C. Golar); Turek (O. Župančič) idr.

Prim.: SBL III, 665; F. Kenda, NA 1912, Gkp 40; Petnajst zborovih pesmi, GlasbM 1920–21; S. Kumar, Otroške pesmi, Trst 1924, 34–37; A(nte) B(eg), Slov. pesmarica, Celje 1928, 163, XXII; DS 1939, 101; Lares XI, Roma 1940, 173–74; Zgod. glasbe, 489; Zapojmo! Pesmarica za I. in II. razr. osn. šol. Izbrala in ured. Slavko Mihelčič in Peter Poročnik, Lj. 1949, 23; Milko Matičetov, Sežgani in prerojeni človek, Lj. 1961, 23, 204; Župnij. urad in kronika v Tomaju; Glasbeno-narodop. inštitut v Lj.; NUK; A. Šavli, Vrsta skozi čas, PDk 10. dec. 1977; Trobina, 135.

Har.